V NSi-ju ne želijo razpravljati o posameznih konkretnih primerih, ampak izključno o vprašanju subjektivne odgovornosti zaposlenih na sodiščih in o organizaciji dela sodišč, je pojasnila poslanka Iva Dimic.

Ministrstvo za pravosodje je odgovorno za organizacijo dela sodišč, kamor sodi tudi hramba oporok. Trenutna organizacija hrambe oporok po navedbah Dimičeve ne omogoča obveznega ter enotnega vpisa v centralni register. Ravno zaradi tega je prišlo do tega, da v zadnjih 25 letih ni bilo razglašenih toliko oporok, je poudarila.

"Ljudje dajo oporoko v hrambo sodišču v dobri veri, da so jo zaupali najvišjemu varuhu zakonitosti. Verjamejo, da bo v zapuščinskem postopku njihova oporoka zanesljivo upoštevana," pravi Dimičeva. Če kje, se tukaj lahko ugotovi subjektivna odgovornost brez zapletenih in dolgotrajnih postopkov. Posledic nerazglašenih oporok po njenem prepričanju ne smejo nositi oškodovani dediči, ampak morajo zanjo odgovarjati tisti, ki so za te napake odgovorni, je dejala.

Lahko bi letele glave
Ob tem je spomnila na besede varuha človekovih pravic, da bi morala država tem oškodovancem izplačati primerne odškodnine brez pravdnega postopka in brez kakršnih koli stroškov za stranke v postopku.

V NSi-ju po besedah Dimičeve pričakujejo, da se bo nujne seje udeležil tudi pravosodni minister Goran Klemenčič, ker je "odgovoren in najvišji odločitelj za delo sodišč na ministrstvu". Zato v NSi-ju ministrstvo pozivajo, da nemudoma terja odgovornost. "Navsezadnje bi lahko tudi zaradi tega letele glave," je opozorila Dimičeva in ministra pozvala, naj predstavi spremembo zakonodaje, ki bo preprečila takšne malomarnosti.

Materialnopravne posledice v 140 primerih
Spomnimo - med pregledom na sodiščih po Sloveniji so našli 945 nerazglašenih oporok. Zaradi napake sodišč volje oporočiteljev po njihovi smrti niso bile izpolnjene, v zapuščinskem postopku se je imetje razdelilo po zakonu.

V 140 primerih bi lahko imele nerazglašene oporoke tudi materialnopravne posledice.