Ukom je že lani zavrnil plačilo nadomestila za opravljanje javne službe STA-ja za oktober in november, prav tako je za ta dva meseca zavrnil plačilo računov za opravljene storitve STA-ja za potrebe vladne administracije. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Ukom je že lani zavrnil plačilo nadomestila za opravljanje javne službe STA-ja za oktober in november, prav tako je za ta dva meseca zavrnil plačilo računov za opravljene storitve STA-ja za potrebe vladne administracije. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Iz Ukoma so v sredo sporočili, da so zavrnili plačilo za opravljanje javne službe STA-ju za januar. Zapisali so, da za to nimajo pravne podlage, ker pogodba za opravljanje javne službe med Ukomom in STA-jem letos ni bila podpisana. Dodali so še, da so konec januarja izpolnili vse obveznosti do STA-ja za lansko leto.

Medtem ko na Ukomu navajajo, da je pogoj za izplačilo računa za opravljeno javno službo STA-ja nova pogodba, pa v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) opozarjajo, da to ne drži, saj sedmi protikoronski zakon izrecno določa, da ima STA v letu 2021 zagotovljeno financiranje na podlagi sprejetega poslovnega načrta STA-ja, ne glede na to, ali je z ustanoviteljem sklenila pogodbo. Pravna podlaga za izplačilo je neposredno sedmi protikoronski zakon, izplačnik pa je ustanovitelj, Republika Slovenija, ki ga zastopa vlada.

Nadaljevanje trenj: Ukom STA-ju zavrnil plačilo za dejavnosti, opravljene januarja

Opozorila o ponavljanju laži in poskusu razdora

Na zavrnitev plačila za opravljanje javne službe so se odzvali tudi organi STA-ja. Zapisali so, da "Ukom ponavlja laži, ki so jih pretekli teden v javnost že lansirali nekateri strankarski 'mediji'" in ki so jih organi zaposlenih na STA-ju že demantirali. Znova so poudarili, da gre pri tem zgolj za poskus razdora med zaposlenimi. "Ne drži namreč, da bi se med nami večina zaposlenih uprla, še več, ne poznamo niti takšnih posameznikov," so zapisali.

"Organi zaposlenih razen anonimnega zapisa z za to posebej ustvarjenega elektronskega naslova, za katerega resno dvomimo, da ga je sploh spisal kdor koli od zaposlenih, doslej nismo zaznali kakšnega resnega nezadovoljstva, ampak predvsem zaskrbljenost nad dejstvom, da se moramo v času največje zdravstvene in socialne krize ukvarjati še s svojo eksistenco," sporočajo zastopstvo Uredništva, Svet delavcev in Sindikat novinarjev STA-ja, ki se ob ograjujejo od anonimnih zapisov.

"Ne moremo pristajati na kakršne koli diktate"

Organi STA-ja opozarjajo tudi na napoved ustanovitev t. i. "nacionalne tiskovne agencije", ki naj bi bila "bolj slovenska in bolj objektivna od STA-ja". Kot opozarjajo, za napovedjo stoji skupina posameznikov, za "katere je že na prvi pogled jasno, kateri politični stranki pripadajo". Ob tem so organi STA-ja poudarili, da je STA pred 30 leti zrasel skupaj s samostojno Slovenijo in je vse doslej opravljal delo enega najbolj objektivnih slovenskih medijev.

Predstavniki zaposlenih zato zavračajo blatenje dela STA-ja brez razloga in z enim samim ciljem – da bi poročali izključno po želji trenutne oblasti. Opozorili so, da aktualna vlada ni lastnica STA-ja, ampak je ustanoviteljica agencije Republika Slovenija, zato ne morejo dopuščati nikakršnih diktatov o tem, kako in o čem poročati. "Še naprej bomo objektivno poročali o vsem, kar je v interesu domače in tuje javnosti," so zagotovili.

Predstavnike koalicijskih strank, predsednika republike in predsednika DZ-ja ob tem sprašujejo, "ali bodo dovolili nadaljnjo razgradnjo slovenskega medijskega prostora ali pa nameravajo, vsaj tisti, ki so to počeli doslej, zagotoviti, da se financiranje STA-ja ne ustavi in da se spoštuje večinska volja poslancev državnega zbora."

Odziv Sindikata novinarjev Slovenije

Sindikat novinarjev Slovenije je zadnjo potezo Ukoma označil za nadaljevanje vladnih pritiskov na institucionalno in uredniško neodvisnost STA-ja in ogrožanje obstoja javne službe z odtegovanjem in pogojevanjem proračunskih sredstev. Ravnanje so obsodili in ob tem opozorili, da ugotavljajo, da se Ukom spreneveda in plačilo odlaga v nasprotju s sedmim protikoronskim zakonom.

"Zakonodajalec je izrecno predpisal, da bo ustanovitelj svoje obveznosti do javne službe izpolnil ne na podlagi pogodbe, ampak neposredno na podlagi zakona," so zapisali v sindikatu in vlado pozvali k spoštovanju zakona in jasno zapisane obveznosti ustanovitelja, da bo zagotovil financiranje javne službe.

Jeza, razočaranje in obup zaposlenih v anonimnem pismu

Oster odziv na zadnjo potezo Ukoma in njegovega direktorja Uroša Urbanije je v anonimnem pismu sicer poslala skupina, ki se je podpisala kot "zaskrbljeni novinarji STA-ja". "Pravzaprav smo zgroženi, da neki državni uradnik, ki svojo plačo prejema iz državnega proračuna, torej je plačan z davkoplačevalskim denarjem, tako dušebrižniško govori o plačah zaposlenih na STA-ju, hkrati pa samovoljno ustavi financiranje agencije in vse zaposlene brezsramno še drugič potisne v položaj, ko ne vemo, ali bomo čez dva meseca sploh še prejeli plačo in bili sposobni odplačevati svoje osnovne življenjske obveznosti," je zapisano v anonimni izjavi.

Pahor: STA ima posebno poslanstvo in mora biti financirana

Ob robu obiska Novega mesta se je v odgovorih na novinarska vprašanja dogajanja med Ukomom in STA-jem dotaknil tudi predsednik republike Borut Pahor. Po njegovem mnenju je treba v tem času vsa prizadevanja usmeriti v izhodno strategijo iz epidemije, se osrediniti na okrevanje in glavne cilje predsedovanja Svetu EU-ju.

Vse druge stvari pa so po njegovem mnenju take narave, "da jih je treba opraviti čim prej, brez velikih polemik". Mednje spada tudi imenovanje tožilcev in financiranje STA-ja, ki ima posebno poslanstvo in mora biti za to tudi financirana, je dodal.

Kot navajajo, je večina zaposlenih na STA-ju sicer izkusila delo z Urbanijo, ki je bil do konca leta 2009 namestnik takratnega odgovornega urednika in urednik notranje redakcije. "Ljudje, ki leta 2021 še vedno vztrajamo na STA-ju, nismo tukaj zato, da bi obogateli, ampak smo predvsem zvesti svojemu poklicu, novinarskemu poslanstvu, ne nazadnje svojim sanjam. Nihče izmed nas tudi nima donosnih počitniških objektov v hribih in je mesečna plača praktično edino sredstvo našega preživetja. In ljudje na STA-ju so zaradi sprevrženega odnosa svojega nekdanjega kolega razočarani, jezni, nekateri tudi obupani," so zapisali.

Ob tem se pisci anonimnega pisma sprašujejo, zakaj Urbanija ni leta 2008 problematiziral višine plač svojih novinarskih kolegov: "Najbrž se je preveč ukvarjal s svojim delom, ki je med drugim vključevalo brisanje že objavljenih novic, prikrito popravljanje vesti, pripravo novic po nareku in dnevno tekmovanje z drugimi redakcijami v številu objavljenih vesti – kakovost je bila namreč popolnoma nepomembna. To so bili profesionalni standardi takratnega vodstva uredništva." Dodajajo, da za vse to obstajajo sledi in dokazi.

V zapisu je navedeno, da Urbanija s svojim načinom dela nadaljuje tudi na Ukomu. Očitajo mu, da v svojem zadnjem sporočilu za javnost piše o skrbnem upravljanju sredstev Ukoma – ob tem pa zaposluje nove in nove ljudi, ki v delovnem času prek socialnih omrežij obračunavajo z vsemi povprek, se dogovarja s tujimi podjetji glede strojnega prevajanja njegovih sporočil za javnost v angleški jezik ter plačuje drage storitve zasebnim podjetjem za spremljanje medijskih objav za potrebe vladnih služb.

Po Ukomovi zavrnitvi oktobrskega in novembrskega plačila STA-ju je vlada 14. januarja na podlagi sporočila evropske komisarke Margrethe Vestager začasno odobrila izplačilo STA-ju v okviru določb sedmega protikoronskega zakona. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Po Ukomovi zavrnitvi oktobrskega in novembrskega plačila STA-ju je vlada 14. januarja na podlagi sporočila evropske komisarke Margrethe Vestager začasno odobrila izplačilo STA-ju v okviru določb sedmega protikoronskega zakona. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

EANA pozvala vlado k prenehanju dejanj proti STA-ju

Po Ukomovi ponovni ustavitvi financiranja javne službe se je oglasilo tudi Evropsko združenje tiskovnih agencij (EANA), s katerega so na vlado naslovili poziv, naj preneha delovati proti STA-ju. "Zadnji stalni pritisk na slovensko nacionalno tiskovno agencijo njenim novinarjem zelo otežuje delo in izpolnjevanje njihovega javnega poslanstva," je zapisal odbor EANE. To so po njihovih navedbah korektno in pravočasno obveščanje javnosti ter zagotavljanje vsebin slovenskim medijem.

"EANA poudarja nestrinjanje s kakršnimi koli dejanji slovenske vlade, ki bi kakor koli omejevala svobodo STA-ja. Slovenske oblasti poziva, naj poiščejo način, da bo znova vzpostavljena normalnost," so še zapisali. Če vlada ali premier želita, odbor EANE ostaja na razpolago za deljenje najboljših praks ali morebitnih rešitev, da bi čim prej razrešili težak položaj, v katerem se je znašel STA, so dodali.

Na Mednarodnem inštitutu za tisk (IPI) so ob tem opozorili, da je Ukom že drugič v treh mesecih ustavil financiranje STA-ja. "IPI skrbi, da je ta zadnji spor nov korak pritiska Janševe vlade na tiskovno agencijo," so zapisali na Twitterju.

Financiranje STA-ja določil sedmi protikoronski zakon

Ukom je sicer že lani zavrnil plačilo nadomestila za opravljanje javne službe STA-ja za oktober in november, prav tako je za ta dva meseca zavrnil plačilo računov za opravljene storitve STA-ja za potrebe vladne administracije. Za to se je Ukom lani odločil, potem ko od STA-ja ni dobil vseh zahtevanih podatkov in dokumentacije. Na STA-ju so mu jo namreč odrekli, saj so ocenili, da je z nekaterimi posegel v uredniško avtonomijo, do nekaterih pa lahko po zakonu o gospodarskih družbah dostopa le vlada kot edina družbenica.

Potem ko je sedmi protikoronski zakon naložil plačilo zapadlih obveznosti in določil financiranje STA-ja iz državnega proračuna v primeru, da pogodba med STA-jem in Ukomom ne bo sklenjena, pa se je Ukom obrnil na Evropsko komisijo po mnenje, ali je takšno financiranje STA-ja skladno s pravili EU-ja o konkurenci, zlasti s pravili o podeljevanju državnih pomoči.

Evropski komisarki za konkurenco ter za vrednote in preglednost sta nato sporočili, da so slovenske oblasti same pristojne za preverjanje pravil in izvajanje državne pomoči STA-ju brez odobritve Evropske komisije, kar počnejo že skoraj deset let. Vlada je nato 14. januarja na podlagi sporočila evropske komisarke Margrethe Vestager začasno odobrila izplačilo STA-ju v okviru določb sedmega protikoronskega zakona.