Helena Koprivnikar z IVZ-ja meni, da bodo v prihodnosti za zmanjševanje deleža kadilcev med mladimi bistveni naslednji dejavniki: cene tobačnih izdelkov, preprečevalni programi in programi opuščanja kajenja za izbrane skupine. Foto: EPA
Helena Koprivnikar z IVZ-ja meni, da bodo v prihodnosti za zmanjševanje deleža kadilcev med mladimi bistveni naslednji dejavniki: cene tobačnih izdelkov, preprečevalni programi in programi opuščanja kajenja za izbrane skupine. Foto: EPA

Ob tem je potrebno poudariti, da je prepoved kajenja, kakršna velja v Sloveniji od avgusta lani, pomemben javnozdravstveni ukrep za zmanjševanje kajenja med mladimi, kar kažejo raziskave iz tujine.

Helena Koprivnikar, IVZ

Pri zmanjševanju kajenja so po mnenju ministrstva učinkoviti tudi ukrepi zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov.

Manj kadilcev tudi zaradi protikadilske kampanje
Poleg tega naj bi na tem področju pomembno vlogo odigrala protikadilska kampanja. Kot je pojasnila Vesna Kerstin Petrič z ministrstva, se v kampanji posameznik sooči z učinki kajenja, na novo oceni svoje navade in se lažje odloči za odvajanje. Ugotavljajo tudi večje povpraševanje po programih odvajanja od kajenja.

Največji upad izpostavljenosti dimu v gostinskih lokalih
Raziskava Inštituta za varovanje zdravja je pokazala, da je bila v zadnjih mesecih tobačnemu dimu različno pogosto in različno dolgo izpostavljena približno polovica polnoletnega prebivalstva (približno 823.000 oseb). Leta 2006 so v raziskavi odkrili, da sta bili dimu izpostavljeni dve tretjini polnoletnih Slovencev.

Najobsežnejši upad izpostavljenosti med letoma 2006 in 2008 zaznavajo prav v gostinskih lokalih, kar v celoti pripisujejo prepovedi kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih. Med nekadilci je bilo leta 2008 dimu izpostavljenih 44 odstotkov državljanov, leta 2006 pa 57 odstotkov.

Protikadilski zakon se dobro izvaja
Inšpekcijske službe so sicer v zadnjem letu opravile 15.112 pregledov spoštovanja protitobačne novele. Pri tem so ugotovile 661 kršitev protitobačnega zakona. Nadzore so izvajale tudi ob koncih tedna in v poznih večernih urah, rezultati pa kažejo, da se zakon, ki je začel veljati 5. avgusta lani, dobro izvaja.

Prišlo tudi do upadanja prometa v lokalih
Ministrstvo za gospodarstvo ocenjuje, da je z uveljavitvijo protikadilske novele v nekaterih gostinskih obratih res prišlo do upada prometa, in sicer predvsem na podeželju oz. pri gostincih, katerih lokali nimajo letnega vrta. Tudi ta resor pa ugotavlja pozitivne učinke novele, denimo to, da so nekateri gostinci prepoved kajenja izkoristili kot tržno priložnost.

Ob tem je potrebno poudariti, da je prepoved kajenja, kakršna velja v Sloveniji od avgusta lani, pomemben javnozdravstveni ukrep za zmanjševanje kajenja med mladimi, kar kažejo raziskave iz tujine.

Helena Koprivnikar, IVZ