Če bi najvišji predstavniki države želeli, da delo na področju človekovih pravic nadaljuje v kakršni koli obliki, se čuti dovolj sposobna, da takšno obveznost tudi prevzame. Možnosti, da bi dala soglasje, če bi jo predlagal kdo drug, tako ni dokončno zavrnila.

Tega soglasja ne omejuje na ta postopek. "Če bi neki predstavnik države ocenil, da lahko opravljam tudi neko drugo delo na področju varovanja človekovih pravic, in me predlagal, bi bila to pripravljena sprejeti," je dodala.

Odločitev o tem, da se na predsednikov poziv ne prijavi, je sprejela po tehtnem premisleku. Meni, da sta njena predhodnika, Ivan Bizjak in Matjaž Hanžek, delo kot varuha zelo dobro opravila in tudi sama ne čuti potrebe, da bi morala ostati na tej funkciji.

"Doživela poskuse teptanja dostojanstva"
Ji je pa žal, da se v zadnjem času o njenem delu ni sodilo po dejanskih dosežkih in prizadevanjih in da se je znašla v "situaciji, ko je postala orodje za delitev na vaše in naše", kar pa je vedno zavračala. Dodala je, da je zelo osebno doživela poskuse teptanja osebnega dostojanstva in da je med drugim prejela tudi grožnje s smrtjo.
Za funkcijo varuha človekovih pravic pa se bosta zagotovo potegovali velenjska tožilka, poznana predvsem po primeru koroške deklice, Aleksandra Štiblar in aktualna informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.