Spisek nalog, ki jih opravljajo zdravstveni inšpektorji, se je zaradi širjenja novega koronavirusa, marca močno spremenil in predvsem podaljšal. Kot je za MMC pojasnila inšpektorica Deana Potza, je zdravstveni inšpektorat (ZIRS) pristojen za nadzor spoštovanja vseh vladnih odlokov v povezavi s covidom-19.

Vsak dan je na terenu od 40 do 60 inšpektorjev, delujejo pa na osmih območnih enotah. Do 13. oktobra so izrekli skupno 6511 sankcij, od tega 5797 v povezavi s covidom-19, in izdali 832 plačilnih nalogov v sktpni vrednosti 1.216.397 evra, pri tem je skupna vrednost sankcij v povezavi s covidom-19 855.370 evrov. Največ sankcij so izrekli v območni enoti Maribor in Murska Sobota, 1434, sledijo Ljubljana (1295), Celje in Dravograd (1233), Kranj (592), Koper (551), Nova Gorica (360) in Novo mesto (332).

Za primerjavo, ki jasno ponazarja večjo obremenitev inšpektorjev: lani so v vsem letu izrekli 2738 sankcij v skupni vrednosti 733.150 evrov, predlani 2309 sankcij v skupni vrednosti 664.254, leta 2017 pa 2022 sankcij v skupni vrednosti 590.076 evrov.

Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Seznam nalog inšpektorjev je dolg in se od marca ves čas spreminja, saj se spreminjajo tudi ukrepi. Na vprašanje, ali se je zato, ker so se delovne naloge inšpektorata močno pomnožile, število inšpektorjev do danes povečalo, na inšpektoratu odgovarjajo nikalno. Dejansko je bilo 13. marca zaposlenih 85 inšpektorjev, sedem mesecev pozneje pa 84. Prišlo ni niti do prerazporeditev znotraj drugih nadzornih organov, predvsem zaradi zahtevnosti narave dela. "Zaradi zahtev, ki jih mora inšpektor izpolnjevati, da lahko delo opravlja, nove zaposlitve kratkoročno ne bi prinesle razbremenitve", pojasnjuje inšpektorica Deana Potza in dodaja, da je poleg izpolnjevanja pogoja zahtevane izobrazbe in izpita iz Zakona o splošnem upravnem postopku 2. stopnje treba opraviti tudi strokovni izpit za inšpektorja.

Strm porast števila pregledov na področju nalezljivih bolezni

Številke kažejo, da so zdravstveni inšpektorji močno obremenjeni. Če primerjamo lansko in letošnje leto, je iz podatkov ZIRS-a razvidno, da so inšpektorji lani opravili skupno 28.600 pregledov, od tega 4.504 na področju nalezljivih bolezni. Letošnja slika je popolnoma drugačna: do 13. oktobra so opravili kar 48.051 pregledov, kar je skoraj dvakrat več kot lani (do konca leta bo ta številka gotovo presežena), na področju nalezljivih bolezni pa so od tega opravili 41.392 pregledov (lani 4.504). Od 4. julija, ko je bilo urejeno vročanje karantenskih odločb na meji, do vključno 7. oktobra, so inšpektorji opravili več kot 24.600 nadzorov spoštovanja karantenskih odločb. Po številu sledijo nadzori gostinskih lokalov, trgovin in prireditev.

Inšpektorica Deana Potza pojasnjuje, da se inšpektorji na terenu srečujejo tudi z zelo žaljivimi odzivi. Foto: TV Slovenija/Zajem zaslona
Inšpektorica Deana Potza pojasnjuje, da se inšpektorji na terenu srečujejo tudi z zelo žaljivimi odzivi. Foto: TV Slovenija/Zajem zaslona

Inšpektorji deležni tudi žaljivk

Inšpektorji, ki se jim je delo zaradi epidemije močno spremenilo, se pri svojem delu spopadajo z različnimi težavami. Kot pojasnjuje Deana Potza, se pri nadzoru spoštovanja vročenih odločb o odrejeni karanteni zgodi, da ljudje ne odprejo vrat, inšpektorji imajo težave z nedostopnostjo zasebnih zemljišč, prihaja do pomanjkljivih navedb naslova v večstanovanjskih stavbah, kar otežuje in podaljšuje nadzor, poročajo pa tudi o primerih navedb lažnih naslovov. "Pri nadzoru spoštovanja odloka o obveznem nošenju mask na zaprtih in odprtih javnih površinah se občasno zgodi, da ljudje ne želijo pokazati osebnega dokumenta; pride tudi do verbalnega nasilja (žalitev ipd.)," pojasnjuje inšpektorica in dodaja, da se v primeru kakršnih koli težav na terenu inšpektorji lahko obrnejo na policijo, nekateri nadzori oziroma akcije pa že tako ali tako potekajo v policijskem spremstvu.

Od 40 do 60 inšpektorjev dnevno izvaja nadzore ves dan, delo opravljajo tudi ob sobotah in nedeljah. Na vprašanje, ali je delo ZIRS-ja razdeljeno tako, da se nekateri inšpektorji ukvarjajo le z nadzorom v povezavi s covidom-19, drugi pa z drugimi nalogami, inšpektorica Deana Potza odgovarja, da so na delo razporejeni glede na načrt dela. "Glede na trenutno epidemiološko situacijo izvajanju nadzora nad ukrepi za obvladovanje covida-19 ZIRS namenja približno 50 odstotkov od skupno 84 inšpektorjev."

Inšpektorji opravljajo redne in izredne nadzore. Če je nekomu odrejena recimo odločba o karanteni, to inšpektorji preverjajo v okviru rednega nadzora, če pa nekdo prijavi domnevno kršitev odločbe o karanteni neke osebe, se bodo inšpektorji odzvali na to prijavo in opravili izredni nadzor. Samo v preteklem tednu so zdravstveni inšpektorji opravili 1343 nadzorov v zvezi s covidom-19, največ so jih opravili v povezavi z gostinstvom in trgovinami (545) in karantenskimi odločbami (532), izrekli pa so 66 prekrškovnih sankcij v skupni vrednosti 31.600 evrov.

Gostinstvo je ena od panog, kjer zdravstveni inšpektorji opravijo največ nadzorov. Foto: BoBo
Gostinstvo je ena od panog, kjer zdravstveni inšpektorji opravijo največ nadzorov. Foto: BoBo

Policisti proti novim nalogam

Z novim, petim protikoronskim svežnjem, t. i. PKP5, ki ga je državni zbor sprejel v četrtek zvečer, se bodo nekatere naloge, ki so jih doslej opravljali zdravstveni inšpektorji, prenesli na druge organe, redarje in policiste. Ti naj bi tako prevzeli tudi izrekanje karantenskih odločb in glob po Zakonu o nalezljivih boleznih, ki za posameznika znašajo od 400 do 4000 evrov. Če so kršitev ugotovili policisti, je do zdaj veljalo, da so podali predlog o izreku globe zdravstvenemu inšpektoratu, z novim zakonom pa jo bodo lahko izrekli sami. Policijski sindikat je razširitvi obveznosti pretekli teden močno nasprotoval. Kot so opozorili, predlog zakona enostransko spreminja določbe zakona o nalezljivih bolezni in v 2. odstavku 9. člena policistom nalaga tudi novo obveznost odrejanja karantene v upravnem postopku. Do zdaj so bili pooblaščeni le za izdajo odločb na mejnih prehodih, v notranjosti pa je bil za to pristojno ministrstvo za zdravje oz. zdravstveni inšpektorat. V policijskem sindikatu so še zapisali, da z njimi prav tako ni bil usklajen tudi 16. člen istega zakona, ki policistom in občinskim redarjem nalaga izvajanje nalog prekrškovnega organa in izrekanje glob po Zakonu o nalezljivih boleznih, kar je do zdaj izvajala zdravstvena inšpekcija. Po zakonu bi namreč policisti osebam, za katere se ugotovi ali sumi, da so zbolele za določeno nalezljivo boleznijo, lahko prepovedali gibanje, prav tako bi lahko prepovedali zbiranje ljudi na javnih mestih, omejili ali prepovedali promet.

Na inšpektoratu predlaganih sprememb v PKP5, ki pomenijo delno razbremenitev zdravstvenih inšpektorjev, pred sprejetjem niso želeli komentirati.