Dogovoriti se morajo o ministrski ekipi. Foto: MMC RTV SLO/BoBo
Dogovoriti se morajo o ministrski ekipi. Foto: MMC RTV SLO/BoBo
Resor zdravja je zahteven zaradi zdravstvene reforme. Foto: BoBo
Greenpeace Slovenija si želi pokončnega ministra za okolje. Foto: EPA
OZS si želi ministra za malo gospodarstvo. Foto: BoBo

O predlogu se morajo posvetovati še v svojih strankah. Usklajevanje bodo nadaljevali v petek, neuradno pa naj bi zdravstveni resor pripadel LMŠ-ju.

LMŠ naj bi poleg tega dobil še vodenje ministrstev za finance in javno upravo, notranje zadeve in kohezijo. Po nekaterih drugih informacijah pa bi kohezijo dobila SD, ki je v zameno za odpoved gospodarskemu ministrstvu želela dodaten resor. SD bi tako vodil štiri, in sicer še ministrstva za izobraževanje, delo in kulturo.

Gospodarski resor bi tako pripadel SMC-ju, ki bi imela sicer pod okriljem tri ali štiri ministrstva, najverjetneje tudi pravosodje in zunanje zadeve.

SAB bi vodil ministrstvo za infrastrukturo, poleg tega pa je po neuradnih informacijah v igri še ministrstvo za okolje. DeSUS-u pa bi poleg obrambnega pripadlo še kmetijsko ministrstvo.
Na kadrovski razrez je prišlo kar nekaj odzivov iz interesnih sfer.
GZS: Naj bodo ministri čim bolj kompetentni
Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc je tako za Slovensko tiskovno agencijo povedala, da si vsi želijo in prizadevajo, da bi bila prva misel pri sestavi vlade najti čim bolj kompetentne osebe za ministrska mesta, pa tudi za položaje državnih sekretarjev. Glede vsebine dela nove vlade pa bi moralo biti prvo in osnovno načelo zavedanje, v kakšni kadrovski vrzeli je Slovenija. Ta se je pokazala ravno zdaj ob hitri gospodarski rasti, ki je razkrila, da manjka ljudi za zaposlitev. Preveč je upokojencev, še vedno zelo visoko število registriranih brezposelnih pa bo najverjetneje ostalo, ker so ostali predvsem strukturno brezposelni, je nanizala Šmučeva in dodala, da imamo visoke stroške vzdrževanja celotne družbe ter razmeroma malo zaposlenih.

"To bo morala nova vlada razumeti in temu primerno zasnovati politike," je prepričana. Omenila je davčno razbremenitev dela za preprečitev odhoda najuspešnejših in izobraženih mladih v tujino, pokojninsko in zdravstveno reformo ter reformo javnega sektorja, kjer je masa plač glede na raven pred desetletjem po njenih navedbah večja za okoli milijardo evrov, učinkov te rasti stroškov pa ne znamo oceniti. Na zbornici bi si sicer želeli, da bi bil javni sektor vitalen in v pomoč uspešnemu razvoju gospodarstva.
OZS bi ministra za malo gospodarstvo
Obrtna zbornica Slovenije (OZS) je peterici strank poslala javno pismo, spomnila na že večkrat izražene zahteve obrtnikov in podjetnikov, med katerimi je tudi ta, da bi z novo vlado dobili ministra za malo gospodarstvo, ki predstavlja več kot 98 odstotkov celotnega slovenskega gospodarstva in zaposluje več kot 300.000 ljudi in ki v minulem obdobju po prepričanju zbornice ni bilo deležno zadostne pozornosti.

V zbornici so prepričani, da si obrtniki, mali podjetniki in družinska podjetja zaslužijo svojega ministra, ki bi učinkoviteje reševal njihove probleme, posledično pa bi to pripomoglo k razvoju in večji konkurenčnosti tega segmenta gospodarstva. Spomnili so tudi, da zamisel ni novost, saj so v preteklosti že delovali trije ministri za drobno gospodarstvo. Glede vsebine koalicijske pogodbe pa si želijo predvsem to, da bi vanjo zapisali zaveze o odpravi birokratskih ovir in razbremenitvi gospodarstva.
"Za pokončnega ministra za okolje"
Okoljevarstveniki, med njimi organizacije Umanotera, Greenpeace Slovenija in Focus, so prepričane, da je za doseganje osrednjega cilja strategije razvoja Slovenije, ki jo je vlada potrdila decembra lani, to je zagotoviti kakovostno življenje za vse prek uravnoteženega gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja, nujno nemudoma okrepiti prizadevanja za zmanjšanje obremenjevanja okolja. Teh prizadevanj ob zadnjih nekaj ministrih oz. ministricah za okolje okoljevarstvene organizacije niso zasledile. "Še več, sistematična razgradnja institucij in inštrumentov varstva okolja se je dogajala v številnih preteklih vladah, vključno z zadnjo," so v javnem pismu zapisali okoljski nevladniki.

Negativne posledice tega se po njihovih navedbah odražajo v predpisih, ki so bili v zadnjih letih sprejeti in so vodili v nižanje standardov varstva okolja ter narave, in deregulaciji ključnih politik, ki zagotavljajo bivanje v čistem in zdravem okolju. Predvsem pa se po njihovem prepričanju kažejo na terenu v primerih, kot so šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, zgodba z družbo Lafarge cement, razmere v Celjski kotlini, okoljski nesreči v Kemisu in Ekosistemih, delovanje družbe Salonit Anhovo in aktivnosti v povezavi z naložbo Magne Steyr v Hočah.