Židan je bil v Pahorjevi vladi minister za kmetijstvo. Foto: EPA
Židan je bil v Pahorjevi vladi minister za kmetijstvo. Foto: EPA

Člani SDM-ja (podmladka SDS-a) so poslanskim skupinam izročili magistrsko nalogo Alenke Bratušek z opombami, ki po njihovi oceni dokazujejo plagiatorstvo.

Poslanka SD-ja Ljubica Jelušič, ki so jo omenjali kot morebitno kandidatko za ministrico za obrambo, pa je na vprašanje o njeni morebitni kandidaturi odgovorila, da vlado sestavlja mandatarka, sama pa s tem nima nič.

O novi koaliciji se te dni odločata tudi:
DeSUS
Državljanska lista

Da naj predsednika SD-ja Igorja Lukšiča, ki se je sprva omenjal kot mogoč kandidat za šolskega ministra, ne bi bilo na seznamu ministrskih kandidatov, je po mnenju Jelušičeve njegova osebna odločitev. Kot ocenjuje, je pravilna, saj mora nekdo skrbeti za stranko. Prav se ji namreč zdi, da ima stranka "človeka, ki bo kontaktiral tudi s terenom", glede na to, da gre za eno zelo razvejanih strank in je treba biti pripravljen na volitve, kadar koli že bodo.

Bratuškova se je sicer po nekaterih informacijah danes srečala tudi s poslancem SD-ja Matjažem Hanom.

Potem ko sta se za sodelovanje v novi vladi že odločila SD in DeSUS, najbolj nepredvidljiva ostaja odločitev DL-ja, ki bo o tem odločal na seji sveta v sredo, isti dan pozno zvečer pa bo zasedal tudi svet PS-ja.

Plan B
Bratuškova naj bi po nekaterih informacijah pripravljala "plan B". Kot kaže, bi poskušala, tudi če DL v vlado ne bo šel, sestaviti manjšinsko vlado.

Po poslovniku DZ-ja in zakonu o vladi mora mandatar za sestavo vlade listo ministrov v DZ vložiti najpozneje v 15 dneh po izvolitvi, kar v primeru Bratuškove pomeni najpozneje do četrtka. Če tega ne bo storila, ji lahko DZ po zakonu o vladi določi rok, do katerega mora to narediti. Če tudi do tako določenega roka liste ministrov ne bo vložila v DZ, bo ta ugotovil, da ji je prenehala funkcija, v nasprotnem primeru pa bodo stekli postopki za imenovanje ministrov in ministric.

V javnosti so se sicer pojavila ugibanja o tem, ali mora lista vsebovati imena vseh ministrov ali je dovolj, da vsebuje imena najmanj dveh tretjin ministrov. Nekateri pravniki menijo, da je v duhu zakona o vladi in poslovnika DZ-ja, da morajo biti na listi vsi ministri, drugi pa opozarjajo na določbe poslovnika DZ-ja, ki urejajo samo imenovanje ministrov.

Poslovnik namreč določa, da mora lista kandidatov vsebovati osebne podatke kandidata (ime in priimek, datum rojstva, naslov prebivališča in pisno privolitev), vsaka kandidatura pa mora biti tudi obrazložena. Če omenjena pogoja nista izpolnjena, predsednik DZ-ja pozove premierja, naj to pomanjkljivost odpravi. Če tega ne stori do seje državnega zbora, na kateri se imenujejo ministri, pa poslovnik določa, da se glasuje samo o imenovanju tistih ministrov, katerih kandidature so popolne, pri tem pa mora biti takšnih ministrov vsaj dve tretjini.

Ko je ministrska lista vložena, se vsak kandidat najprej v treh, najpozneje pa v sedmih dneh po vložitvi predloga predstavi pristojnemu delovnemu telesu DZ-ja in odgovarja na vprašanja njegovih članov.