V javnosti je kar nekaj nerazumevanja o tem, kaj je sovražni govor. Namreč ni dovolj le to, da je proti nekomu izrečena beseda, kot so 'sovražim', 'nasilje', 'napad'. Za izražanje sovražnega govora so potrebni dodatni pogoji. "Definicije sovražnega govora nimamo," opozarja namestnik varuhinje za človekove pravice Jernej Rovšek in dodaja "da mora biti sovražni govor vedno usmerjen proti manjšinam ali proti osebam, ki jih združuje neka osebna, lahko spolna usmerjenost, etična, nacionalna pripadnost, invalidnost. Če je usmerjena proti posamezniku, ne gre za sovražni govor, ampak za razžalitev."

Kakšna je odgovornost politikov, medijev?
Varuhinja največ prijav dobiva s področja razžalitve verskih čustev, ko so pobudniki užaljeni zaradi določene izjave v oddaji, ki žali njihova čustva, in želijo odziv. Kaj pa izjave politikov in objave medijev – policija je po 297. členu kazenskega zakonika lani prejela dve prijavi kršitve javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. "Tukaj ni odgovornost medija, ampak tistega, ki je to izjavil. Politiki bi morali biti previdnejši in bi se morali zavedati posledic njihovih izjav. S tem sporočajo, da je neki govor dopusten, čeprav spodbuja sovraštvo. Politiki imajo moč, da lahko vplivajo na skupino ljudi. Če spodbujajo sovraštvo ene skupine proti drugi, se to dejansko lahko sprevrže v resničnost. To se je dogajalo v Jugoslaviji na koncu osemdesetih let, kar je vodilo v mednacionalne spopade."

Zlatko: Če si umetnik, ni treba nikogar žaliti in sovražiti
Moč vplivanja na skupino ljudi pa imajo tudi javne osebnosti. Kar nekaj je primerov svetovnih režiserjev, igralcev in glasbenikov, ki so s svojimi antisemitskimi, protirasnimi ali protigejevskimi izjavami razburili javnost - legendarni ameriški, danes sicer pokojni, raper 2 Pac Shakur. Besedilo njegove pesmi 'Soulja's Story' naj bi bilo povod, da je neki mladenič v resničnem življenju med rutinskim pregledom ustrelil in ubil policista. Kako tanka je meja med svobodo umetniškega izražanja in spodbujanja k sovraštvu ali sovražnemu govoru?

"Če si umetnik, ni treba nikogar žaliti in sovražiti. Delati moraš dobra dejanja, širiti ljubezen in toleranco. Če sovražiš in si umetnik, pa je to skregano z logiko. Če obstajajo umetniki, ki to delajo, pa je škoda, da to sodi v umetnost," pravi ljubljanski raper Zlatko, ki priznava, da je v zadnjih letih v njegovih besedilih čutiti manj jeze. "Z leti sem spoznal, da z ljubeznijo pridem dlje. Jeza je v redu, a le do neke mere. Če vračaš udarce z ljubeznijo in iskrenostjo, to pride prej do poslušalca."

"Dostikrat ko me nekdo žali, da sem čefur, idiot, nesposobnež, se samo nasmejem, ker vem, da za tem uporabniškim imenom sedi v temni sobi nekdo, ki potrebuje nekoga, da mu odpre pogled v svet LJUBEZNI in TOLERANCE - tako da sam podpiram to idejo. BRAVO," je odgovoril Zlatko v klepetalnici uporabnici Poloni.

Brado si je pustil rasti iz provokacije in bil presenečen nad odzivom
Zlatko si je, kot pravi sam, z namenom čiste provokacije pustil rasti brado in bil presenečen nad odzivom javnosti. "Žalostno je, da te ljudje ocenjujejo, ne da bi te kaj vprašali. Takoj te etiketirajo. Jezus je imel brado, Dedek Mraz ima brado, težava pa je, če slediš suni in takoj dobiš etiketo. To sem naredil tudi zato, da se postavim v kožo drugih. Prišel sem do zaključka, da če bi se ljudje več ukvarjali s sabo, bi se imeli bolj radi. Dokler se ukvarjamo z drugimi, ne pa s sabo, lahko pride do sovražnega govora, zatiranja in širjenja nestrpnosti. V osnovne šole bi uvedel, da se med odmori vrti himna Žive naj vsi narodi ... Ko bomo spoznali himno, bomo razumeli, da smo lahko na to zelo ponosni."

Svoboda do izražanja nad sovražnim govorom
Sovražni govor je neposredno povezan s pravico svobode do izražanja. Pravniki menijo, da so določene besede, ki žalijo in šokirajo, dovoljene, saj je pomembnejša pravica do svobode izražanja. "Pravno je treba varovati tudi takšne besede, izraze, mnenja in ideje, ki lahko šokirajo, vznemirjajo, pretresajo ali celo žalijo državo, javnost oziroma del javnosti," je zapisal v kolumni v Pogledih slovenski pravnik Andraž Teršek. Takšen primer je bil odziv francoskega satiričnega tednika Charlie Hebdo na teroristični napad na uredništvo, v katerem je bilo ubitih 12 ljudi. V številki, ki je izšla teden dni po napadu, so na naslovnici upodobili preroka Mohameda, ki v rokah drži napis: Je suis Charlie. Francija in Svet Evrope trdita, da gre tu za svobodo govora, države, ki so pretežno muslimanske, pa so to doživele kot razžalitev in širitev sovražnega govora.

Rovšek, ki je bil pred dvema desetletjema tudi sam karikaturist, je dejal: "Satiriki so vedno na meji dovoljenega. Če so bile v funkciji smešenja nekih ekscesov, tudi od verskih skupnosti, je to še dovoljeno. Sama žalitev simbolov, če nima nobene funkcije, pa ni dovoljena."

Sovražni govor lahko prijavite Svetu za odziv na sovražni govor
Z namenom osvetlitve javnega odzivanja na sovražni govor je januarja letos začel delovati Svet za odziv na sovražni govor, katerega člana sta tudi Jernej Jerovšek in Zlatko. Svet je nastal v okviru projekta 'Z (od)govorom nad sovražni govor', ki ga izvajajo Mirovni inštitut, fakulteta za družbene vede in MMC, njegovo vodilo pa je, da je odgovor na sovražni govor le še več govora. Obrazec, ki ga lahko pošljete svetu, je na spletni strani Mirovnega inštituta, svet pa bo o vsaki prijavi podal mnenje, ki pa ne bo pravno obvezujoče.

Več si oglejte v videoklepetu z Jernejem Rovškom in Zlatkom: