Dogovora o razdelitvi delovnih teles DZ-ja med vlado in opozicijo ni bilo zaradi prerivanja za predsedniške stolčke delovnih teles, je dejal Igor Zorčič. Foto: MMC RTV SLO
Dogovora o razdelitvi delovnih teles DZ-ja med vlado in opozicijo ni bilo zaradi prerivanja za predsedniške stolčke delovnih teles, je dejal Igor Zorčič. Foto: MMC RTV SLO

S predsednikom državnega zbora se je v Odmevih na TV Slovenija pogovarjala Tanja Starič.

Pahor: Štirje predsedniki ocenjujemo, da vlada dela dobro

Vlada bo prvi veliki sveženj koronaukrepov za pomoč gospodarstvu in ljudem sprejela jutri. Kdaj bo o njem odločal parlament?
Če bomo ta sveženj oz. zakon dobili jutri, računam, da bi lahko sredi prihodnjega tedna izvedli izredno sejo, na kateri bi ta zakon tudi sprejeli.

Kdaj bi torej sveženj, upoštevajoč vse roke, začel veljati?
Osem dni po sprejetju v državnem zboru. Postavlja se vprašanje, ali je pri nekaterih zakonih mogoče ta rok razglasitve zakona skrajšati. Vsak zakon čaka še morebitni veto ali morebitno referendumsko vprašanje. Nekateri zagovarjajo stališče, da je to mogoče zaobiti, a zakonodajna služba v DZ-ju pravi, da je to zelo tvegano, saj bi tvegali, da bi takšen zakon, ki ga ta hip nujno potrebujemo, pozneje pred ustavnim sodiščem padel.

37.a člen: Janša in Pahor znova za, opozicija večinoma proti

Čeprav se je državni svet pripravljen odpovedati pravici do veta …
Res je. To je konstruktivno od njih, a zakonski rok ščiti tudi morebitne pobudnike referenduma, ki bi želeli zakon izpodbijati.

Dilema je zelo resna, na eni strani je treba ukrepati takoj, na drugi pa demokracija zahteva svoje postopke. Lahko se zgodi, da katerega izmed ukrepov razveljavi ustavno sodišče, če se za nazaj pokaže, da ni bil sprejet pravilno. Boste spreminjali pravila igre?
Dejstvo je, da vsekakor na tehtnico dajemo to, ali zakon nujno potrebujemo in ne želimo tvegati, da pade na ustavnem sodišču, ali pa ga želimo sprejeti zelo, zelo na hitro. Ukrepe v zakonu, za katere želimo, da začnejo učinkovati takoj, lahko uredimo tako, da bodo veljali za nazaj. Tu obstajajo vzvodi, ki zakonodajni veji oblasti dajejo možnost, da rešuje zadeve hitro. Kar zadeva zakonodajo, zoper katero po ustavi ni mogoče sprožati referendumov, pa obstaja volja, težko napovem, ali je dovoljšnja, da se zakonodaja spremeni v tej smeri, da se, ko je zakon, ki ne dopušča referenduma, sprejet, pošlje predsedniku republike v razglasitev takoj.

Danes ste predsedniki demonstrirali enotnost. Tudi opozicija podpira ta sveženj, čeprav ima nekaj pripomb. Ali ne bi bilo smiselno v te postopke bolj vključiti opozicije?
Verjamem, da je opozicija v precejšnji meri vključena. Ukrepi, ki bodo zajeti v zakonu, so nastali tudi s pomočjo opozicije, vseh strank, ki so sodelovale na zadnjem Svetu za nacionalno varnost.

Opozicija zadovoljna, a opozarja, da ukrepi izpuščajo nekatere prebivalce

To vprašanje se po še postavljalo. To ni zadnji sveženj ukrepov …
Ne. Seveda od opozicije lahko pričakujemo, da bo dajala nove predloge, da se bo poskušala prikazati še bolj radodarno. Verjamem, da bo vlada šla v smeri, da dobi kar se da široko podporo v DZ-ju. Dejstvo pa je, da ima vlada do določene mere roke zvezane, navsezadnje so finančne zmogljivosti države omejene.

Vroči kostanj na parlamentarni mizi je uveljavitev 37.a člena. Podpirate predlog ministra Hojsa in kaj se bo s tem ukrepom dogajalo?
V koaliciji v povezavi s tem še nismo sprejeli odločitve, ali naj minister pride v parlament, tudi če ne bo imel obljubljenega dovoljšnjega števila glasov. Mislim, govoril bom v osebnem imenu, sam podpiram takšno odločitev. Takšno rešitev sem podprl tudi leta 2015. Če se izkaže, in te potrebe se kažejo, da policiji na meji pomaga vojska, mislim, da v teh razmerah ni nobenega zadržka.

Imeli ste pogovore z opozicijo, ki pa niso bili uspešni. Gre za razdelitev mest v delovnih telesih DZ-ja. Levica govori o koalicijskem valjarju, o izsiljevanju. Ali ne bi bilo modro stopiti si nasproti glede na razmere, v katerih smo?

Danes sem storil vse, da bi nekako pomiril obe strani – na eni strani opozicijo in na drugi koalicijo. Dejstvo je, da se razrez delovnih teles naredi glede na število poslanskih mest posamezne poslanske skupine. Mislim, da je predlog koalicije pravičen in vzdržen, dejstvo pa je, da sporazuma ni bilo zaradi posameznih predsedovanj določenim delovnim telesom. Vsaka poslanska skupina si želi imeti več predsedniških in manj podpredsedniških mest, navsezadnje so s tem povezani različni plačilni razredi in podobno. Bojim se ali pa upam, želim si, da ne bi bil to razlog, da se koalicija in opozicija ne bi dogovorili glede tega vprašanja.

Pogovor s predsednikom DZ-ja Zorčičem

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o novem koronavirusu smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod omejenim številom novic. Svoje mnenje o dogajanju v povezavi z novim koronavirusom lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.