Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je ob dnevu spomina na žrtve holokavsta poudaril, da je treba spomin na to ohranjati kot opozorilo in opomin. Ob tem je dejal, da je ob trenutni pandemiji covida-19 skrb vzbujajoče večanje nezadovoljstva in nestrpnosti, kar podpihuje nevarna negativna čustva. Poslanci so se žrtvam poklonili z minuto molka.

"Zavedati se moramo, da kljub strahotni izkušnji druge svetovne vojne vzroki, ki so privedli do te tragedije, še vedno niso zgolj stvar preteklosti. Nacionalizmi, nacionalni miti, rasna in verska diskriminacija, deljenje na nas in njih še niso končali na smetišču zgodovine. Še danes nekateri obujajo zlovešče simbole tega mračnega časa in režima," je povedal Zorčič.

Po Zorčičevih besedah je 27. januar datum z veliko simboliko. Na ta dan leta 1945 so namreč pripadniki štirih pehotnih divizij Rdeče armade osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz, ki še danes velja za simbol zla in nacističnih grozot, saj je bilo v njem umorjenih 1,5 milijona ljudi, med njimi več kot 230.000 otrok, je poudaril ob začetku današnjega nadaljevanja seje državnega zbora.

Različni spominski dogodki, osrednja slovesnost bo virtualna

Predsednik republike Borut Pahor bo ob spominskem dnevu položil venec k spomeniku žrtvam nacifašističnega nasilja na judovskem pokopališču v Dolgi vasi, že v torek so v imenu predsednika vlade Janeza Janše spominski venec položili na judovskem pokopališču v Ljubljani. Predsednik republike je medtem že prejšnji teden obiskal Eriko Fürst, edino še živečo Judinjo iz Prekmurja, ki je bila interniranka v Auschwitzu.

Judovski kulturni center Ljubljana bo organiziral virtualno tradicionalno branje imen slovenskih žrtev holokavsta, predsednik Judovske skupnosti Slovenije Boris Čerin in rabin Judovske skupnosti Slovenije Ariel Haddad pa bosta položila venec na judovskem pokopališču na Žalah.

Tudi osrednja slovesnost pod okriljem Združenih narodov bo potekala virtualno. Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Gutteres se bo skupaj z generalno direktorico Unesca Audrey Azoulay in nemško kanclerko Angelo Merkel na virtualni slovesnosti poklonil žrtvam nacističnega pregona. Dogodek bo med drugim posvečen izzivom, ki jih predstavljajo zanikovalci holokavsta.

V Auschwitzu umrlo več kot 1300 ljudi iz Slovenije

Obletnica osvoboditve taborišča, ki je bilo največje in najhujše nacistično koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno in danes stoji na ozemlju Poljske, se po svetu od leta 2006 zaznamuje kot svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. V taborišču Auschwitz-Birkenau so nacisti od ustanovitve leta 1940 pobili več kot milijon ljudi. Ko so vojaki Rdeče armade pred 76 leti vstopili v taborišče, so odkrili 600 trupel zapornikov, ki so jih nacisti ustrelili v zadnjem hipu. Vojaki so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov.

Okoli 58.000 taboriščnikov so nacisti med umikom odpeljali iz taborišča in jih poslali na "pohod smrti", kjer jih je večina umrla zaradi mraza ali pod streli stražarjev. Tiste, ki so pohod preživeli, so nacisti na odprtih tovornih vagonih poslali v taborišča v notranjosti Nemčije.

Iz tedanje Jugoslavije je prvi transport z 22 Slovenci, pripadniki NOB-ja s Prevalj in Gorenjske, v Auschwitz prispel 28. septembra 1941. Največji transport iz Slovenije je v Auschwitz prispel 10. avgusta 1942 iz Celja, ko so v to zloglasno taborišče deportirali 333 žensk in 118 moških. Iz Slovenije je bilo v taborišče skupno deportiranih več kot 2300 ljudi, umrlo jih je več kot 1300.