Ljubljanski nadškof je daroval mašo v ljubljanski stolnici. Foto: BoBo
Ljubljanski nadškof je daroval mašo v ljubljanski stolnici. Foto: BoBo

Na predvečer božiča so po slovenskih cerkvah potekale polnočnice, še prej pa so verniki v družinskem krogu postavili jaslice in božično drevesce.

Božič je eden največjih krščanskih praznikov, saj kristjani verjamejo, da je z Jezusovim rojstvom na svet prišel Odrešenik. Na njegovo rojstvo se pripravljajo v adventu, ki se je letos začel 1. decembra.

Polnočno mašo v ljubljanski stolnici je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, v mariborski stolnici pa mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Novomeški škof Andrej Glavan je božično polnočnico daroval v novomeški stolnici, murskosoboški škof Peter Štumpf v soboški stolnici, koprski škof Jurij Bizjak v koprski stolnici, upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek pa v celjski stolnici

Škofje so svoje pridige posvetili božični zgodbi, rojstvu Odrešenika in svetopisemskim dogodkom pred njegovim rojstvom in po njem.

Čakanje je zahteven proces

"Ves adventni čas smo ga pričakovali in poslušali povabila, naj bedimo, naj bomo pozorni, naj pripravljamo pot Njemu, ki prihaja. Ne vem, kakšnega ste si predstavljali. V kakšni podobi ste ga pričakovali? Kaj bi moral izpolniti v vašem življenju? Na katera vprašanja bi moral odgovoriti," je vernike nagovoril ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Papež Frančišek: Ne čakajmo, da bodo sosedi dobri, preden jim delamo dobro

"Bedeti pomeni čakati in čuvati. To sta glagola božiča, ker sta glagola srečanja, vsakega srečanja med ljudmi, pa tudi srečanja med Bogom in njegovim ljudstvom. Brez čakanja ne moremo doživeti pravega izkustva Boga, ker Bog preprosto ni naša posest. Takšni so maliki, pri katerih se slepimo, da jih imamo v posesti, v resnici pa imajo oni v posesti naša življenja in naša srca. Živega Boga ne moremo posedovati, ampak ga lahko samo srečamo in mu dovolimo, da tudi on nas sreča; vsako pristno srečanje živi iz čakanja. Doživetje Njega, pa naj bo še tako silovito in resnično, povzroči željo po novem srečanju, še bolj resničnem in bolj globokem," je dejal.

Katoličani in evangeličani praznujejo božič 25. decembra, pravoslavni pa zaradi uporabe drugačnega koledarja 7. januarja.

"Čakati je za ljudi našega časa zahteven proces. Nismo več navajeni, da setvi ne sledi neposredno žetev, ampak je treba čakati, da setev vzkali, zraste in dozori, preden jo lahko požanjejo in spravijo v žitnice. Nismo več navajeni počakati na kruh, ker je treba testo zamesiti, ga položiti v pripravljeno peč in potem čakati, da testo v peči postane kruh. Nismo več navajeni čakati še na toliko drugih stvari, ker preprosto gremo in s prodajne police vzamemo, za kar mislimo, da potrebujemo. In nismo več pripravljeni čakati na ljudi in jim dovoliti, da počasi rastejo v odnosu do sebe, do drugih in do Boga. Učinkoviti in produktivni morajo biti takoj in v polnosti. Bog pa ni artikel s prodajne police, ampak je živi Bog. Zato ga ne moremo kupiti, ampak je treba potrpežljivo in pozorno čakati, da odnos dozori do te mere, da v resnici postane moj Bog in moje vse," je še v pridigi opisal ljubljanski nadškof.

Tri podobe ob Jezusovem rojstvu

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je polnočnico daroval v mariborski stolnici. Foto: Katoliška mladina
Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je polnočnico daroval v mariborski stolnici. Foto: Katoliška mladina

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je v svoji pridigi posebno pozornost namenil trem podobam, ki jih najdemo v Lukovem poročilu o Jezusovem rojstvu. "V teh podobah skušajmo najti bogastvo in sporočilo te svete noči. Najprej je to zakonski par, Jožef in Marija, ki sta na poti v Betlehem. Zakaj sta na poti? Potem so pastirji, ki jim je prvim sporočena vesela novica. Zakaj so bili prav oni prvi? Tretja podoba, ki nas nagovarja, pa je Božje dete, položeno v jasli," je zbranim v mariborski stolnici povedal Cvikl.

"Ljudje večkrat ostanemo sami in se ne odpravimo na pot za Gospodom. Največja ovira ob tem je ujetost v naše lastne predstave in ideje. Ljudje smo pač ujeti v svet in dogodke in iz tega težko izstopimo. Toda če želimo, da se obogatimo in rastemo, je treba iti na pot. Papež Frančišek to lepo izrazi z mislijo, ko pravi, da … je vsaka misel in vsaka naša trditev nepolna. Zato je treba biti odprt za rast in obogatitev," je med drugim skušal odgovoriti na vprašanje, zakaj sta bila Jožef in Marija na poti.

"Neki duhovni pisatelj iz 19. stoletja, ko razmišlja o človeku, pravi, da vsak izmed nas nosi globoko v sebi dve podobi: podobo otroka in podobo starčka. Podoba starčka pomeni, da smo ljudje ujeti v neke okvire, iz katerih težko izstopimo. Podoba otroka pa pomeni, da vsi, kljub svoji ujetosti v ta svet, iščemo nežnost, toplino, pa tudi željo po nečem novem, lepšem … Za sodobni čas lahko rečemo, da v nas zelo živi podoba, ki jo predstavlja "starček". Ljudje se radi zapiramo sami vase ali v ozek krog ljudi. Tako se oddaljujemo drug od drugega, večkrat čutimo celo strah drug pred drugim," je nagovarjanje Božjega deteta pojasnil mariborski nadškof.

Božič je sporočilo vsakemu izmed nas

Novi evangeličanski škof Leon Novak je v božični poslanici po poročanju STA-ja spomnil, da božič govori o rojstvu Odrešenika v Betlehemu. Evangeliji po njegovih besedah opisujejo prihod božjega sina na ta svet, njegovo rojstvo pa je začetek zgodovine božjega odrešenja za vse človeštvo. Božič je hkrati sporočilo vsakemu izmed nas, da ga Bog ljubi in hrepeni po njem, je navedel.