"Pričakujem, da bodo državni organi in podjetja korektno in ažurno sodelovali s komisijo," je po seji poudarila predsednica komisije Župevčeva. Irgl: Glasovala sem za sklep.

Na drugi seji je komisija, ki se ukvarja z ozadjem izhajanja brezplačnikov Ekspres in Slovenski tednik pred državnozborskimi volitvami leta 2008, sprejela obsežen sklep o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj. "To pomeni, da smo sprejeli sklep o tem, od koga in katero dokumentacijo bomo zahtevali, da lahko v nadaljevanju oblikujemo kakovosten dokazni sklep in začnemo izvajati dokaze," je razložila Župevčeva.

"Nova dejstva niso bila izkazana"
Predsednica Melita Župevc (SD) je uvodoma ugotovila, da na predlagani dnevni red ni bilo pripomb, je pa prejela predlog SDS-a za razširitev dnevnega reda v zvezi s predvidenim obsegom preiskave.

Po njenem mnenju bi bila razširitev dnevnega reda v nasprotju s 64. členom Poslovnika DZ-ja, ki v šestem odstavku določa pogoj, da morajo razlogi za predlagano razširitev nastati pred sklicem seje, ta pogoj pa po njenem mnenju ni bil izpolnjen.

Po seji dve izjavi za javnost
Poslanka Eva Irgl (SDS), ki se z navedbami predsednice komisije ni strinjala, je predlagala, naj se o predlogu razširjenega dnevnega reda vseeno glasuje, kar pa je predsednica s ponovitvijo svojega stališča zavrnila.

Člani komisije so nato soglasno sprejeli prvotno predlagani dnevni red in nadaljevali obravnavo predlaganega sklepa, pri čemer je bil preostanek seje zaprt za javnost. Zato sta ločeni izjavi po seji podali tako Župevčeva kot Irglova.

"Ne moremo preiskati vseh brezplačnikov"
Predsednica preiskovalne komisije je poudarila, da je bil današnji sklep sprejet soglasno ter omenila, da se bo komisija med drugim obrnila tudi na DURS, policijo, sodišča, protikorupcijsko komisijo in kulturno ministrstvo. Upa, da bo sodelovanje podjetij in državnih organov boljše kot v preteklosti, kar bi lahko izboljšalo prakso na tem področju.

Dodala je, da je v Sloveniji več kot dvesto brezplačnikov in je nemogoče preiskati vse. "V zahtevi za parlamentarno preiskavo smo zelo natančno opredelili, kaj je predmet in zakaj preiskujemo točno ta dva brezplačnika, ki zdaj več ne obstajata," je še pojasnila.

"Potrebna enaka merila"
Eva Irgl, edina predstavnica opozicije v petčlanski komisiji, pa je opozorila na predlog SDS-a, naj se preiskava razširi tudi na brezplačnik Dobro jutro, ki v intervjujih in člankih "redno gosti predstavnike koalicije". Ocenjuje, da bi takšna širitev pokazala enaka merila za te tri brezplačnike.

Sporno se ji zdi tudi, da v tretjem brezplačniku, ki edini še izhaja, "zasledimo oglase podjetij, v katerih ima država posredno ali neposredno več kot četrtinski oziroma večinski lastniški delež."

"Bistvo vsake preiskovalne komisije je ugotovitev odgovornosti nosilcev javnih pooblastil. Menimo, da je to potrebno ugotoviti ne samo v primeru brezplačnikov Slovenski tednik in Ekspres, ampak tudi brezplačnika Dobro jutro," je še dodala Irglova.

V ozadju brezplačnika Dobro jutro Golobič?
Vprašala se je tudi, zakaj so se telekomunikacije selile z ministrstva za gospodarstvo na ministrstvo za visoko šolstvo in sklepala, da gre pri tem za širjenje interesnih vplivov ministra Gregorja Golobiča.

"Jasno je namreč vidno, da se v njem (Dobro jutro, op. a.) pojavljajo oglasi s področja telekomunikacij oz. podjetji, ki se ukvarjajo s to dejavnostji in so seveda v državni lasti. Še več. Največkrat se znotraj tega tednika pojavlja stranka Zares in minister Golobič. Težko bi verjela, da gre zgolj za splet naključij," je zatrdila.

Ustanovitev komisije zahtevala koalicija
Naj spomnimo, da je preiskavo dveh brezplačnikov, ki sta izhajala pred zadnjimi državnozborskimi volitvami leta 2008, zahtevalo 45 poslancev vladne koalicije.

Preiskovalna komisija, v kateri je pet rednih in pet nadomestnih članov, bo preiskovala, kdo in kako naj bi pred volitvami izigral medijsko in volilno zakonodajo, kakšno je bilo ozadje financiranja ter kdo in kako naj bi pri tem izkoristil politični vpliv.

Svojo nenaklonjenost širitvi preiskave na Dobro jutro je Župevčeva izrazila že na konstitutivni seji v začetku maja. Takrat je še zatrdila, da omenjena komisija ni bila ustanovljena za nabiranje političnih točk in da je njena želja, da bi po koncu dela komisije predlagala spremembe zakonodaje.