V ZZNS-ju, ki je s povezovanjem 12.500 slovenskih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov največja poklicna skupina v zdravstvu, menijo, da je zdravljenje na domu tesno povezano tudi z zdravstveno nego pacienta na domu in ne le nego na domu, ki jo izvajajo tudi nezdravstveni delavci.

V ZZNS-ju še opozarjajo, da je zaradi pomanjkanja kadrov treba pripraviti program, kako povečati število medicinskih sester, prepričani pa so, da stroka zdravstvene nege potrebuje lastno fakulteto za zdravstveno nego.

Podpora sistemu financiranja po skupinah podobnih primerov
V zbornici niso povsem prepričani, da se z uvedbo reforme obseg ne bo bistveno zmanjšal, podpirajo pa sistem financiranja po skupinah podobnih primerov, ki bo po njihovem mnenju ustreznejši v načinu plačevanja. V ZZNS-ju menijo še, da dnevna obravnava in hitrejši odpust pacientov pomenita za medicinske sestre, babice in zdravstvene tehnike povečano delovno obremenitev.

Ker je skupina izvajalcev zdravstvene nege najštevilčnejša, bo največji delež izvajalcev reforme bremenil prav njih, zato je pomembno, da je dejavnost zdravstvene nege ustrezno zakonsko urejena, menijo v ZZNS-ju. Ugotavljajo še, da se bosta vloga in naloge medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov ob koncu reforme spremenili na vseh nivojih zdravstvenega varstva.