Na MMC-ju začenjamo serijo člankov o različnih vidikih športne statistike. Za uvod predstavljamo Andreja Stareta, ki velja za enega najbolj zvestih kronistov športne zgodovine in statistike. Njegova pedantnost mu je tako odprla marsikatera vrata.

Začel že pri desetih letih
Zgodaj je pokazal ljubezen do športne statistike, saj jo je začel zbirati pri desetih letih, ko sta ga premamili svetovni prvenstvi v nogometu in hokeju na ledu. Zbirka je sprva rasla počasi, saj pred desetletji ni bilo medmrežja, tako si je pomagal s številnimi tiskanimi viri, predvsem v tujih jezikih.

Spodbuda v obliki Gorazda Hitija
Eden ključnih dogodkov, ki ga je motiviral za zbiranje dodatne statistike, je bil zanimiv pogovor z znamenitim hokejistom Gorazdom Hitijem. Stare se spominja: "Še pred osamosvojitvijo smo skupaj hodili na morje v Červar, zraven je bil tudi Matjaž Kopitar, pa mali Anže, ki se je igral z lopatko in delal potičke. Gorazd Hiti mi je rekel, da je odigral 400 tekem za reprezentanco. To mi je dolgo časa rojilo po glavi, kakor koli sem že računal čez palec, se to nikakor ni izšlo. Nato sem odšel na Hokejsko zvezo Jugoslavije, kjer je bil en sam uslužbenec. Pogledal sem razne podatke in sem videl, da je vse skupaj ena velika zmeda." Na zvezi so namreč imeli večinoma le podatke o nastopih na svetovnih prvenstvih.

Poletje preživel v NUK-u
Tako se je leta 1990 odločil, da gre v Narodno univerzitetno knjižnico: "Tam sem na časopisnem oddelku preživel celo poletje. Pregledal sem vse časnike od začetka do konca, saj sem hotel priti zadevam do dna. Hkrati pa sem si rekel, da preverim še šest ali sedem statistik iz drugih športov. Tako je nastala moja baza podatkov." Mimogrede, odgovor na začetno vprašanje je občutno nižje - Gorazd Hiti je za reprezentanco odigral 191 tekem.

35 strani ob stoletnici IIHF-a
Pri kopanju v zgodovino je naletel na številne stare podatke, tudi predvojne. Tako je ob 100-letnici Mednarodne hokejske zveze izšla knjiga o zgodovini hokeja, kjer je 35 strani namenjenih tudi slovenskemu hokeju. V njej so številni zanimivi podatki, Stare tako za primer navaja: "Romunski prestonaslednik je igral v Ljubljani leta 1934. Nato je bil vojni pilot in je sestrelil 27 nemških lovcev. Takrat je igral v reprezentanci." Ko je njegova baza rasla, je spoznal številne zanesenjake iz tujine, z izmenjavo podatkov pa je le še bogatil svojo statistiko: "Če se več takih baz združi, potem smo vsi skupaj korak bližje resnici."

Prva tekma Slovenije že leta 1921
Kdor primerja njegove statistike z uradnimi, lahko opazi nekatera odstopanja. Primer je statistika nogometne reprezentance, saj ima v svoji zbirki nekaj tekem več, kot jih beleži Nogometna zveza Slovenije. Stare tako za prvo tekmo slovenske nogometne reprezentance navaja tekmo v Ljubljani iz leta 1921, na kateri je Francija zmagala s 5:0. "Če je takrat reprezentanca pod imenom Slovenija odigrala tekmo proti Franciji, ne moreš tega zanikati. Eni pravijo, da je bila takrat Jugoslavija. V redu, potem lahko v zgodovini slovenskega športa prečrtamo tudi Cerarja in Štuklja, saj sta vendarle tekmovala za Jugoslavijo. Ampak ne, tega pa že ne bomo storili, saj sta vendarle naša, njune medalje pa tudi," se čudi.

V uradni statistiki manjka kar nekaj tekem
Na začetku 90. let so bile odigrane še tri tekme, ki jih NZS ne beleži. Stare se spominja 16. 11. 1993, ko je Slovenija gostovala na Slovaškem: "Takrat sem bil v vodstvu reprezentance, igrali smo na prvi uradni tekmi slovaške reprezentance, Slovaki so iz tega naredili velik pomp. Profesor Branko Elsner se je takrat prvič predstavil v vlogi direktorja reprezentance. Na koncu smo izgubili z 2:0, nakar se je odločil, da to sploh ni bila reprezentančna tekma, ampak ekipa naše prve lige. On je potem na nogometni zvezi to lastnoročno prečrtal, seveda, ker so tekmo izgubili. Prav tako (uradno) ni tekme s Hrvaško, ki smo jo odigrali v Murski Soboti. Hrvati jo vodijo, mi pa ne, ker je bila odigrana dva dni pred osamosvojitvijo. Spomnim se s kakšnim pompom smo leta 1990 ob obletnici NZS-ja poslušali himno Slovenije, igrali smo proti Bosni, to je bilo veliko vzdušje, evforija. Vzrok, da Slovenija ni bila samostojna država, se mi ne zdi ustrezen. Dejstvo je, da so igrali."

Sodniki, zastave in himne povedo vse
Elsnerjev razlog o "ekipi prve lige" demantira z razmišljanjem: "Ne moreš reči, da je reprezentančna tekma neveljavna, ker Samir Handanović ne brani. Pride, kdor pride. Samo lani je za Poljsko igralo 86 nogometašev. Če igra Argentina proti Savdski Arabiji brez Lionela Messija, igra brez njega, a tekma še vedno šteje. Če so sodniki mednarodni, če se igrajo himne, potem je vse jasno."

Sodeluje s številnimi tujimi revijami
Ker je bil v času osamosvojitve eden redkih, ki je imel številne podatke o slovenskih nogometaših, so se nanj obrnili številni predstavniki tujih medijev: "Ko se je Slovenija osamosvojila, je bila prazna lisa. Mednarodna športna srenja o njej ni vedela praktično nič. Bil sem eden redkih, ki sem že pred osamosvojitvijo sodeloval z nekaterimi, potem pa so me prosili za sodelovanje Italijani (Annuario del calcio mondiale), Angleži (European Football Yearbook), Francozi (L'Equipe, France Football) in številni drugi."

Glasuje za nogometaša leta
Že od leta 1995 svetuje Mednarodnemu olimpijskemu komiteju na področju atletike in drsalnih športov. Kot predstavnik Slovenije je dopisni član Mednarodne zveze za nogometno zgodovino in statistiko (IFFHS). Kot dopisnik France Footballa ima pravico glasovati za nogometaša leta. Dvakrat je glasoval tako kot so se nogometaši na koncu tudi razvrstili, zaradi česar je dobil posebno nagrado.

Skoraj 300 lastnih statistik
Na začetku je statistiko spremljal izključno v zvezkih. S prihodom računalnikov pa je začel bazo podatkov spremljati tudi v elektronski obliki. Danes ima tako 289 različnih statistik, ki skupaj obsegajo približno 1.300 wordovih strani. Sam je najbolj ponosen na tiste, na katere nikoli ni naletel v drugih bazah podatkov, to pa so, denimo, poleti čez 200 metrov, vsi slovenski atleti na velikih tekmovanjih, celotna statistika slovenskih hokejistov in podobno.

Številke niso namenjene papirju
Kaj pa je za Andreja Stareta sploh smisel zbiranja športne statistike? "S številkami se da marsikaj delati. Smisel vidim v tem, da te podatke lahko nekoč koristno uporabiš. Če pa s podatki in številkami samo polniš papir ali računalnik pa mislim, da nima kakšnega posebnega smisla. Kot komentator te stvari uporabljam, jih pa je treba uporabiti v pravem trenutku. Imeti moraš pravo mero, da v pravem trenutku iztreliš pravi podatek. Da ni vodilen nek statistični podatek iz preteklosti, ampak da te nek dogodek napelje na to statistiko. Eni so tako nestrpni, si pripravijo nek podatek in samo čakajo, kdaj bodo bruhnili ta podatek. Jaz pa delam ravno obratno. Imam določene podatke, ki sem jih naredil že pred leti, pa jih še nisem nikoli uporabil. Morda jih nikoli ne bom. Če imaš neko bazo podatkov, moraš vedeti, kaj boš z njo počel. Če samo nekaj seštevaš, se ti lahko zgodi, da se v poplavi podatkov hitro izgubiš."

Naslednji teden o Infostradi Sports
Serija člankov o športni statistiki se nadaljuje naslednjo sredo, ko bomo predstavili delovanje Infostrade Sports, podjetja na Nizozemskem, ki se prav tako ukvarja s športno statistiko.
slavko.jeric@rtvslo.si