V pogovoru za Val 202 je Škofjeločan spregovoril o treh disciplinah športnega plezanja na olimpijskih igrah v Los Angelesu, o ciljih za sezono ter kako se kot trener vrhunske športnice spopada s pritiskom, ki so ga deležni tudi trenerji.

Za začetek standardno vprašanje, sezona za svetovni pokal se je že začela, Janja Garnbret še ne tekmuje. Kako potekajo vajine priprave, kaj počneta?
Priprave potekajo povsem normalno. Moram reči, da je celo bolje, kot sem predvidel. Letos, ko imava več časa, testirava nove stvari, nove situacije na treningu, nove metode. Vse skupaj se je izkazalo za izjemno dobro. Ne morem reči, da imam kakršno koli pripombo. Trenirava praktično normalno, forma je zelo zelo dobra, da ne bom rekel perfektna. To se kaže na treningih, kjer postavljavci postavijo specifične balvane, da ostaneva v tekmovalnem ritmu. Tudi težavnostne smeri sva že imela, tako da je vse normalno in vsi ti testi za zdaj kažejo odlično.

Sorodna novica Janja Garnbret prihodnje leto le na treh prizoriščih

Kako vpliva kombinacija treninga na steni in plezanja v naravi na sproščenost, da vse skupaj po toliko letih tudi ne postane monotono?
To je ena stvar, ki pri Janji najbolje deluje. Ne morem ji dati istega treninga, kot je bil lani ali predlani ali imeti istega treninga ta mesec kot je bil prejšnji mesec. To ne deluje. Vedno mora biti nekaj novega, iščem nove stvari, ki jo motivirajo, da ima ona neki osebni izziv. Kombinacija skale in treninga je popolna za to, da se spočijeta glava in telo ter da je motivacija še vedno na isti ravni.

Kako pripravite treninge, da bo Janja Garnbret v najboljši formi na septembrskem svetovnem prvenstvu in hkrati tudi za vse poletne projekte v naravni steni?
Je prava umetnost pripraviti tak načrt (smeh). Najin glavni cilj sezone je svetovno prvenstvo, tako da je vse, kar počneva, namenjeno temu cilju. Prvi del sezone je res namenjen njenim projektom v skali, tako da kombinirava in na treningih ohranjava tudi tekmovalne situacije – na balvanih in v težavnosti.

Katere projekte imata v naravnih plezališčih? Janja je največ omenjala smer Bibliographie v Franciji, kje vse vaju morda lahko kdo sreča?
Glavni cilj je smer Bibliographie, ki si jo Janja res želi preplezati. Vse je podrejeno temu. Do prvega odhoda v Francijo sva vključila kar nekaj izletov v skalo – od balvanov v Švici, do plezanja v Arcu in v Mišji peči. Bilo je veliko kombinacije, ampak vse je namenjeno tej smeri. Poleg tega je še kar nekaj projektov, ki si jih želi splezati. Do konca leta želi splezati še eno smer z oceno 9b+, Perfecto Mundo v Španiji, poskuša tudi kaj težjega. V Švici je poskusila balvan z oceno 9a, v načrtu je tudi balvan na Finskem, Burden of Dreams z oceno 9a. Upam, da nama ne bo zmanjkalo časa, predvsem pa da nama bo vreme do konca leta bolj naklonjeno.

Omenili ste, da upate, da vama ne bo zmanjkalo časa za vse projekte. Bi bila pripravljena še eno sezono posvetiti projektom v skali? V tem olimpijskem ciklusu je ravno naslednje leto verjetno še tisto zadnje, v katerem bi to lahko storili.
Bom rekel, da najprej počakajmo do konca leta. Ampak tudi to je možnost, moram priznati. Mislim, da glede na to, kaj delava letos in kaj testiram, bova še vedno, tudi če bo normalno tekmovala, imela nekaj časa za skalne podvige.

Pred začetkom sezone je prišla novica, da bo imelo športno plezanje na olimpijskih igrah v Los Angelesu tri ločene discipline. To je na prvi pogled vrhunsko, glede na število tekmovalcev pa morda nekoliko skrb vzbujajoče, ker ne vemo, kaj to prinaša. Kakšno je vaše mnenje? Vemo, da sistem kvalifikacij in točno število tekmovalcev v disciplini še nista določena, pa vendarle?

Strašne evforije gotovo ni bilo. Sliši se krasno – trije kompleti medalj. Potem pa pogledaš število tekmovalcev, preračunaš in je res nekoliko skrb vzbujajoče, saj nas lahko doleti, da bo samo 12 tekmovalcev na disciplino in na spol. In potem je seveda vprašanje, kako bodo potekale kvalifikacije, koliko kvot bo dobila posamezna država in tako naprej … Sem bil vesel, ni bilo pa strašne evforije. Gledano za razvoj plezanja na olimpijskih igrah je to zagotovo dobra stvar, ker bo na naslednjih igrah morda še bolje, odlično. Kar se tiče Los Angelesa pa počakajmo na končne odločitve glede kvot, števila tekmovalcev, kvalifikacije, potem bom pa lahko kaj več povedal.

Sorodna novica Janja Garnbret se lahko na OI v Los Angelesu poteguje za dve kolajni

Marsikdo od plezalcev se bo zdaj osredotočil le na eno disciplino, sploh tisti, ki so se lotili druge le zaradi olimpijske kombinacije. Ali mislite, da bo to prineslo višjo raven plezanja na tekmah, ker bodo tekmovalci morda hitreje napredovali. Bodo zaradi tega v prednosti specialisti ali tisti, ki bodo vztrajali pri obeh disciplinah? Bodo posamezne discipline postale zahtevnejše?
Mislim, da sta za vrhunski trening športnega plezalca nujno potrebni obe disciplini, pametna kombinacija obeh. Dejstvo je, da se bodo nekateri specializirali in bodo dosegli hitrejši napredek. Upam, da bodo vsi – tu bom poudaril postavitve balvanov in smeri – dvignili raven športnega plezanja. Če sodim na podlagi postavitve prve balvanske tekme, se lahko strinjam s tem, da želijo dvigniti raven. Medtem ko na podlagi prve težavnostne tekme tega ne morem reči. Kot sem rekel, menim, da vrhunski trening športnega plezalca vključuje obe disciplini, ki se lepo dopolnjujeta. Verjamem pa, da bo za nekoga, ki je bil na neki način prisiljen tekmovati in trenirati drugo disciplino, v kateri je bil bistveno slabši, zdaj lažje. Predvsem z vidika treninga in tudi glave, da se ne bo obremenjeval z drugo disciplino.

Sorodna novica Garnbret: Nedohranjenost ni nekaj, na kar bi bili lahko ponosni, ali simbol uspeha

Za Sportal ste dejali, da je tudi za vas pomembno, da imate leto, ki bo za vas psihično manj naporno. Se morda premalo govori o tem pritisku, ki ga imate tudi vi, trenerji. Za tekmovalce vsi vemo, da čutijo pritisk in to izpostavimo. Ta pritisk doživljate tudi vi, hkrati pa čutite in vpijate vse stiske, morebitne tesnobe, ki jih čuti Janja. V težkih trenutkih se ona obrne na vas …
Ja, bom kar potrdil, da se mogoče malo premalo omenja to, kaj preživljamo tudi mi. Ne želim, da se to narobe sliši, ampak biti trener Janje Garnbret je velika odgovornost. To je velik pritisk, ker če je recimo na tekmi svetovnega pokala druga, te vsi sprašujejo, kaj si naredil narobe. Sem vesel, da sem po vseh teh letih spoznal, da morda tudi jaz po dvajsetih letih, ko to počnem brez predaha, potrebujem nekaj premora. Predvsem premor od vsakodnevnih rutin, da sem cele dneve na treningih. Moram reči, da se že po teh nekaj mesecih počutim precej bolje in sem si hvaležen, da sem se tako odločil in se lahko nekoliko spočijem, dobim dodatno motivacijo, ker mislim, da bo naslednje leto že precej drugače.

Sorodna novica Garnbret, Pogačar in nogometaši pustili največji pečat tudi v letu 2024

Morda nekoliko nehvaležno vprašanje. Delate z Janjo Garnbret, dvakratno olimpijsko prvakinjo. Vajeni smo, da zmaguje, da ji uspe vse, česar se loti. S čim bi bili vi zadovoljni po letošnjem letu, so to cilji v skali, cilji na tekmi?
Res je nekoliko nehvaležno vprašanje (smeh). Že zdaj sem zelo zadovoljen s tem letom – s treningi, s procesom, ki sva ga letos začela. Želim si, da ona izpolni svoje želje v skali in prepleza tisto, kar ima v načrtu. Na tekme bo šla tako, kot gre vedno, zmagat, to me ne skrbi. Zadovoljen bom z vsem, kar se bo zgodilo, ker sem že zdaj zadovoljen z najinim procesom. Upam, da bo Janja izpolnila vse, kar si je zadala za letos.