Charles Leclerc je prihodnost Ferrarija. 21-letni Monačan je že na uvodni dirki sezone dokazal, da bo dostojni tekmec moštvenemu kolegu Sebastianu Vettlu, ki pa vseeno ostaja prvi dirkač italijanskega kolektiva. Foto: EPA

V končnici uvodne dirke nove sezone je Leclerc ujel Vettla, bil je hitrejši, s svojo predstavo bi si vsekakor zaslužil četrto mesto, a primoran je bil ostati za Vettlom. Po radijski zvezi je vprašal, ali ostane za njim, pa so mu odgovorili pritrdilno in mu hkrati naročili, naj rahlo upočasni vožnjo. Že pred začetkom sezone so pri Ferrariju sicer dejali, da bo Vettel prvi dirkač moštva.

Nemec je dirkal s starejšimi gumami, ki jih je ob branjenju položaja v boju z Maxom Verstappnom tudi precej obrabil. Prav tako ni bil pretirano zadovoljen z oprijemom in hitrostjo svojega ferrarija SF90, zato so se v moštvu odločili, da bi se bilo pametneje izogniti dvoboju rdečih in dirkalnika varno pripeljati čez ciljno črto.

Vettel in Leclerc sta upala, da se bosta v Albert Parku borila za zmago, od katere pa sta bila precej oddaljena. Nemec je za zmagovalcem Valtterijem Bottasom zaostal za 57 sekund, Monačan še sekundo več. Foto: EPA

Binotto: Nista se borila za zmago
"Ko je Sebastian opravil postanek in smo mu na dirkalnik namestili srednje trde gume, na stezi ni imel želenega oprijema. Za nameček ga je napadal še Verstappen in moral je braniti svoj položaj. Na koncu smo se odločili, da je najpametneje ohraniti svoja dirkača na četrtem in petem mestu ter ju varno spraviti do cilja," je po dirki dejal vodja moštva Ferrari Mattia Binotto, ki je januarja letos na tem položaju zamenjal Maurizia Arrivabeneja. "Deset krogov pred koncem se je zdelo nesmiselno tvegati z medsebojnim obračunom," je nadaljeval in dodal: "Odločitev ni bila težka. Sebastian je kljub precej obrabljenim gumam dirkal dovolj hitro za četrto mesto. Charles je po postanku dirkal odlično, toda tveganje v končnici dirke je bilo res nesmiselno. Namreč, nista se borila za zmago."

V takem delu dirke je vsak postanek zelo tvegan. Za nas je bilo najpomembneje, da smo dirkalnika varno pripeljali do cilja in osvojili točke. Včasih je pomembno, da dosegaš točke, tudi ko nimaš najboljšega dne. Tako smo se pač odločili.

Mattia Binotto

Leclerc bi lahko opravil še en postanek
Po dirki se je porajalo še eno veliko vprašanje: zakaj pri Ferrariju niso stavili na najhitrejši krog svojega mladega dirkača? V zaključku dirke je imel dovolj veliko prednost pred šestouvrščenim Kevinom Magnussenom, da bi opravil postanek, zadržal peto mesto, poskušal s povsem svežim kompletom gum odpeljati najhitrejši krog, s tem osvojiti in predvsem speljati dodatno točko za skupni seštevek tekmecu Valtteriju Bottasu. Binotto je bil kratek in jedrnat: "V takem delu dirke je vsak postanek zelo tvegan. Za nas je bilo najpomembneje, da smo dirkalnika varno pripeljali do cilja in osvojili točke. Včasih je pomembno, da dosegaš točke, tudi ko nimaš najboljšega dne. Tako smo se pač odločili. Dirko in svoje odločitve bomo še analizirali."

Monačan poskušal, a zaman
Čeprav Leclerca niso poklicali v bokse in mu namestili svežega kompleta gum, je Monačan vseeno pritisnil na plin in skušal doseči najboljši čas, vendar zaman. "Poskusil sem v zadnjem krogu, a bil daleč od uspeha. Za najhitrejši krog bi moral opraviti postanek, ki pa je v zaključnem delu dirke zelo tvegan," je priznal 21-letnik iz Monte Carla, s katerim ima moštvo iz Maranella svetlo prihodnost.

Ferrarijevi moštveni ukazi večkrat pritegnili pozornost
Moštveni ukazi v formuli ena niso novost. Obstajajo že vse od prvih sezon svetovnega prvenstva v tem športu. V preteklosti so tako ali drugače dvignili veliko prahu. Tule je le nekaj dogodkov s preteklih dirk, na katerih so Ferrarijevi moštveni ukazi poželi zanimanje sedme sile in širše javnosti:

Leta 1956 je moral britanski dirkač Peter Collins po ukazu moštva med zadnjo dirko sezone, VN Italije v Monzi, predati svoj dirkalnik moštvenemu kolegu Juanu Manuelu Fangiu, potem ko se je Argentincu na ferrariju odlomil volanski drog. Fangio, ki se je s tekmecem Stirlingom Mossom v maseratiju krčevito boril za vrh v skupnem seštevku svetovnega prvenstva, si je nato z drugim mestom in delitvijo točk (oba s Collinsom sta jih dobila po tri) zagotovil četrti naslov prvaka.

Leta 1964 se je na zadnji dirki sezone, VN Mehike na zdajšnjem dirkališču bratov Rodriguez v Ciudad de Mexicu, italijanski dirkač Lorenzo Bandini po moštvenem ukazu umaknil Britancu John Surteesu, ki je dirko nato končal na drugem mestu in si zagotovil dovolj točk, da je naslov prvaka izmaknil rojaku Grahamu Hillu v BRM-ju.

Leta 1999 je Mika Salo, ki je v ferrariju začasno zamenjal poškodovanega Michaela Schumacherja, na dirki za VN Nemčije v Hockenheimu po navodilih iz boksov predse spustil moštvenega kolega Eddieja Irvina in mu prepustil zmago. Za Finca bi bila to sicer prva (in edina) zmaga v formuli ena.

Leta 2002 je v Zeltwegu tik pred ciljem dirke za VN Avstrije vodilni Rubens Barrichello predse spustil Schumacherja in mu prepustil zmago, kar je izdatno razburilo gledalce. 'Schumi', ki je tistega leta naslov prvaka osvojil že julija na dirki za VN Francije v Magny Coursu, je na odru za zmagovalce pokal predal Brazilcu. Ta je leta pozneje razkril, da so mu v moštvu grozili s prekinitvijo pogodbe, če moštvenemu kolegu ne bo omogočil zmage. Tistega leta je Mednarodna avtomobilistična zveza Fia napovedala ukrepe, s katerimi je želela omejiti moštvene ukaze, s tem pa tudi prirejanje rezultatov dirk.