Za predsedniški stolček se potegujeta sedanji republikanski predsednik George Bush in demokratski senator John Kerry. Glede na to, da naj bi bil izid izredno tesen, se mnogi bojijo, da bo tudi letos prišlo do zapletov.

Dolge vrste
Na voliščih po celi državi so se že zjutraj naredile dolge vrste. Univerzitetna raziskovalka iz Ohia je bila presenečena nad visoko udeležbo. "Ne morem verjeti, koliko ljudi je v vrsti. Na vsakih volitvah napovedujejo rekordno udeležbo, vendar se to nikoli ne uresniči," je dejala.

Veliko predčasnih glasov
Več milijonov volivcev je že oddalo glasove na predčasnih volitvah, strokovnjaki pa predvidevajo, da bi bila udeležba lahko najvišja v zadnjih 40 letih. Visoka volilna udeležba naj bi bolj odgovarjala Kerryju, saj ima veliko podporo med mladimi in tistimi, ki bodo letos volili prvič.

• Florida - 27 *
• Pensilvanija - 21
• Ohio - 20
• Minesota - 10
• Wisconsin - 10
• Iowa - 7
• Nevada - 5
• New Mexico - 5
• New Hampshire - 4

* elektorski glasovi

Na Floridi, ki je znana po zapletu izpred štirih let, je predčasno volilo kar dva milijona ljudi, včeraj pa so na nekaterih voliščih čakali več ur, da bi predčasno oddali glas. Odvetniki in opazovalci so na Floridi, kjer je lani Bush zmagal po petih tednih tožb in prerekanj, prijavili le nekaj manjših prekrškov. Večino problemov naj bi povzročile pokvarjene volilne naprave.

V Ohiu je zvezno pritožbeno sodišče le nekaj ur pred začetkom volitev odločilo, da so opazovalci obeh strank lahko pristotni na voliščih.

Izid znan zgodaj zjutraj
Prva volišča se bodo zaprla ob 1. uri zjutraj po srednjeevropskem času, prvi izidi ključnih držav, po katerih bo že mogoče napovedati zmagovalca, pa naj bi bili znani okoli 3. ure. O zmagi naj bi odločale tri države: Florida, Ohio in Pensilvanija.

Bush in Cheney oddala glasova
Ameriški predsednik George Bush in podpredsednik Dick Cheney sta že oddala svoja glasova na predsedniških volitvah.

Bush je volil v Austinu v zvezni državi Teksas, Cheney pa v Wilsonu v Wyomingu. Bush je pred voliščem dejal, da upa, da se ne bo ponovilo leto 2000, ko so o predsedniku odločala sodišča, in obljubil, da bo v primeru zmage ponovno zbližal razdeljeno državo.

Nagovor Ohia
Sicer je zadnji predvolilni nagovor je Bush opravil v Ohiu, kjer volivci še nihajo med kandidatoma. Dejal je, da bi bilo dobro, če bi bili izidi voliv znani takoj, tako da ne bi prišlo do zapletov. S tem bi svetu pokazali učinkovitost ameriške demokracije, je dodal.

Kerry glasoval kasneje
Demokratski kandidat John Kerry pa je svojo glasovnico nekoliko kasneje oddal v Bostonu. Že pred odhodom na volišče je Američane pozval, naj se o prihodnosti države odločijo danes in dejal, da bo vrnil zdravo pamet in resnico v odločitve ameriških oblasti. Po oddaji glasu naj bi šel v neko restavracijo, kjer vsake volitve za srečo poje jed iz školjk.

Volitve kongresnikov in guvernerjev
Poleg predsedniških volitev v ZDA volijo tudi predstavnike v senatu in predstavniškem domu ter guvernerje v nekaterih zveznih državah.

Američani bodo volili 34 senatorjev v stočlanski senat, vseh 435 članov predstavniškega doma in 11 guvernerjev. Demokrati upajo, da bodo v senatu osvojili kakšen sedež več od republikancev, da bi dobili želeno večino. Po napovedih naj bi predstavniški dom ostal še naprej v rokah republikancev. Ti imajo trenutno 227 predstavnikov, demokrati 205, en sedež zaseda neodvisni kandidat, dva pa sta prosta.

1. George Bush (R) 271 - Al Gore (D) 266
2. Jimmy Carter (D) 297 - Gerald Ford (R) 240
3. John F. Kennedy (D) 303 - Richard Nixon (R) 219

Veliko referendumov
Poleg volitev v mnogih državah potekajo tudi različni referendumi. V Koloradu se bodo volivci odločali o tem, ali se elektorski glasovi pri volitvah za predsednika razdelijo in zmagovalec ne pobere vseh.

Kako volijo predsednika?
V ZDA volijo predsednika prek delegatov, imenovanih elektorji. Vsaka zvezna država ima različno število elektorskih glasov glede na populacijo.

Zmagovalec v posamezni državi dobi vse elektorske glasove tiste države, izjema pa sta le Maine in Nebraska, kjer si kandidata elektorje razdelita. Tako lahko postane predsednik kandidat, za katerega je na državni ravni sicer glasovalo manj volivcev kot za protikandidata, vendar pa je osvojil več elektorskih glasov.

Število elektorskih glasov je enako številu predstavnikov, ki jih vsaka zvezna država pošlje v predstavniški dom ameriškega kongresa. Kandidat potrebuje za zmago najmanj 270 elektorskih glasov od skupno 538.

Če oba kandidata dobita po 269 elektorskih glasov, potem izmed treh najboljših kandidatov predsednika izbere predstavniški dom kongresa, kjer pa ima vsaka zvezna država en glas ne glede na število prebivalcev. Za izvolitev je nato potrebnih 26 glasov držav.