V besedilu koalicijske pogodbe med drugim navajajo kot prednostne naloge med drugim nov nacionalni program športa, sistemski pristop k urejanju statusnih pravic športnikov, okrepitev telesne dejavnosti mladih in spodbujanje razvoja športa za vse.

"Treh desetletij ni mogoče nadomestiti čez noč, tega se zavedamo. S popravki, ki ne zahtevajo veliko dela in procedur, pa je mogoče sprejeti kratkoročne ukrepe. Pomemben bo tudi nov nacionalni program športa za obdobje 2024–2033 ter na njem temelječ zakon o športu, saj gresta ta dva dokumenta z roko v roki, da se v resnici kaj spremeni v naslednjem obdobju," je poudaril Gabrovec.

Pri kratkoročnih ukrepih je omenil možnost dopolnitve letnega programa športa za letošnje leto in za naslednje pripravo novega, saj prav letni program določa sofinanciranja športa iz proračuna. "Obljuba iz predvolilnega javnega srečanja s političnimi strankami je bila pri vseh, da se bodo sredstva za šport najmanj podvojila," je spomnil Gabrovec.

Ena od možnosti, ki bi olajšala zaposlovanje športnikov v javni upravi, je tudi, da se doda športnike perspektivnega razreda olimpijskemu, svetovnemu in mednarodnemu. To bi pomagalo pri številnih sistemskih pomočeh, med drugim pri zaposlovanju v javni upravi, kjer je zdaj približno 140 športnikov. "To bi bilo treba urediti tudi tako, da zaposlovanje ne bi bilo odvisno le od volje na ministrstvih."

Šport bo v prihajajoči novi vladi sodil pod novo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, del pa bo še vedno pod izobraževanjem. Gabrovec je dejal, da še ni jasno, kako bo šport umeščen v to novo veliko ministrstvo, "saj prihaja iz prej prav tako obsežnega za izobraževanje, v katerem je imel pičel delež".

Eden od ciljev je tudi okrepitev telesne dejavnosti otrok in mladostnikov. "Naj se vrne financiranje za zdrav življenjski slog, za učence in dijake, ki se ne ukvarjajo s športom. Ti so imeli do leta 2018, ko je bil program ukinjen, možnost, da imajo v času čakanja na odhod domov po šoli dodatne ure športne vzgoje, gre za 1,5 do dva milijona evrov letno. Prav tako je treba narediti korake, da se športna vzgoja vrne v visoke šole in na univerze."

Državni zbor je na predlog zdajšnje vlade odobril tudi 150 milijonov evrov za infrastrukturne športne projekte. "V soglasju z lokalnimi skupnostmi in športno stroko je treba uskladiti, kateri objekti imajo prednost in kakšna bi bila dinamika izgradnje ter posodobitve. Nič ne bi pomenilo, da bi bil ta denar namenjen le za neki velik nacionalni projekt, nič pa ne bi ostalo za druge po vsej Sloveniji, predvsem za tiste, ki nam jih primanjkuje, kot so denimo plavalni bazeni," je menil Gabrovec in dodal, da je mogoče veliko postoriti tudi pri davčnih olajšavah.