Jure Dolinšek je v članski ekipi Acronija Jesenic debitiral v sezoni 2009/10. V letošnji sezoni je dosegel 3 gole in 4 podaje. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Jure Dolinšek je v članski ekipi Acronija Jesenic debitiral v sezoni 2009/10. V letošnji sezoni je dosegel 3 gole in 4 podaje. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Heikki Mälkiä
Heikki Mälkiä je zelo dober trener, meni Dolinšek: "Ima svoje kvalitete, sicer ga ne bi ga kar tako pripeljali na Jesenice, se pa moraš spoprijateljiti z njegovim načinom dela, ki morda vsakemu igralcu ne ustreza." Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Zadnji obračun večnih tekmecev je pred dobrim mesecem v Tivoliju dobila Olimpija s 5:2. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Matjaž Kopitar
Vabila slovenskega selektorja Kopitarja je bil Dolinšek zelo vesel, oddolžil pa se je z dobrimi igrami. Foto: BoBo

V ponedeljek se bosta v Ligi Ebel spet srečala večna tekmeca in, kot je ob takšnih derbijih v navadi, tudi tokrat ni izrazitega favorita. Jeseniški mladci bodo stavili na srčno bojevitost, ki jim je v letošnji sezoni prinesla že nekaj točk. "Možnosti so 50:50," meni 21-letni Dolinšek, s katerim smo se pogovarjali v petek, ko se je po vrnitvi iz Češke komaj dobro naspal.

V četrtek ste gostovali v Znojmu. Kdaj se po takšnih gostovanjih vrnete domov in kako to zmoti vaš ritem?
Vrnili smo se malo pred peto zjutraj. Na avtobusu ne moreš veliko spati, saj si pod vtisom tekme. Ampak tega smo že kar navajeni. Še isti dan smo imeli tudi trening, ki je bil na sporedu nekoliko pozneje.

Kako ste zadovoljni s predstavo proti Orlom?
Prikazali smo dobro igro, sploh v obrambi. Orli Znojmo dobro igrajo doma, zelo so napadalni, mi pa smo igrali pametno v obrambi. Točka je zelo zaslužena, vedno pa je tako, da razmišljaš, zakaj nismo izvlekli dveh.

Tudi vi ste bili med izvajalci kazenskih strelov, vendar vam ni uspelo. Kakšna je po vašem možnost, da strelec premaga vratarja? Imate vnaprej pripravljen scenarij, kako boste streljali?
Se kar strinjam, ko pravijo, da so možnosti 80 proti 20 v korist vratarja. Kakšno potezo imaš pripravljeno že prej, seveda jo tudi natreniraš. Potem pa je odvisno od nekaj dejavnikov. Na primer, kje stoji vratar in kakšen je led. Če je slab led, ne moreš preigravati, saj lahko plošček odskoči.

Kje vidite vzroke, da ste bili na kar nekaj tekmah v tej sezoni blizu zmagi, pa je tekmecu uspel preobrat in ste potem v najboljšem primeru dobili le točko?
Malo nam manjka sreče, pa tudi izkušenj. Smo mlada ekipa. Je pa po tekmi nesmiselno pametovati. Ko si na ledu, seveda poskušaš vse, da bi zmagal.

Ena takšnih tekem, ko je kazalo na vašo zmago, je bil tudi dvoboj proti Albi. Kako, da vam ta ekipa nikakor ne leži?
Res, mislim, da smo že petič zapored izgubili ... Vemo, kako igrajo. Da čakajo na protinapade. A vedno se opečemo na isti način. Nekaj trenutkov naše nezbranosti je bilo dovolj in z dvema zadetkoma so naredili preobrat, čeprav so bili zreli za preobrat.

Ponedeljkov večni derbi bo četrti v tej sezoni Lige Ebel. Na prvem je 16. septembra v Tivoliju zmagala Olimpija s 4:3, 21. oktobra so bili v Podmežakli boljši železarji s 5:4 po kazenskih strelih, 20. novembra pa je Olimpija doma zmagala s 5:2.


V ponedeljek bo nov večni derbi. Kaj vam pomeni tekma proti Tili Olimpiji in kakšne so možnosti za vašo zmago?

Ti derbiji imajo poseben naboj in so zlasti za navijače nekaj posebnega. Gre za prestiž v Sloveniji. Če bomo pokazali takšno obrambo, kot smo jo v Znojmu, zna biti Olimpija premagljiva. Ker igramo doma, bi rekel, da so možnosti 50:50. Domači navijači nam dajejo dodatno moč, rad bi se jim zahvalil, da nas kljub težkemu položaju spodbujajo.

Kako se težave, v katerih se je znašel klub po odhodih tujcev, poznajo v garderobi in na ledu? Ste kdaj na treningih nemotivirani?

Nikakor. Poskušamo vse odmisliti, pusti pa vse skupaj slab priokus. V glavi se ne posvetiš povsem hokeju in nehote razmišljaš o tem.

Kako je s poškodovanimi igralci? Se bodo za večni derbi vrnili v moštvo?

Berlisk bi utegnil že igrati, Kuralt, Židan in Ankerst pa še ne. Morda njihove poškodbe na ven ne izgledajo hudo, a ko pridejo na led, jih ob kontaktu zaboli.

Ob osipu igralcev in poškodbah dobite mlajši igralci toliko več priložnosti ...
Poskušamo se izkazati, pokazati najboljše igre. Že večkrat smo dokazali, da znamo igrati hokej, premagali smo KAC, ki je eno najboljših moštev v ligi. Vemo pa, da moramo izboljšati igro z igralcem več.

Morda veste, ali bo klub po novem letu, ko se bodo sprostila denarna sredstva, pripeljal nekaj okrepitev?

Vsekakor bi bilo dobro dobiti kakega izkušenega branilca in napadalca, ki znata povedati, kako igrati. Primanjkuje nam izkušenj, na srečo sta zraven vsaj Hafner in Tavželj, ki sta že veliko 'dala skozi' in ju mlajši poslušamo.

Dobro ste se znašli tudi v reprezentanci in na nedavnem turnirju EuroChallenge v Ljubljani prikazali obetavne igre. Kaj vam bo ostalo v najlepšem spominu?
Zelo vesel sem bil povabila. Čast je igrati za reprezentanco in pred domačimi gledalci. V spominu bo ostala moja predstava proti Franciji, ko sem dosegel dva zadetka. Premagali smo Rusijo, kar je bilo nekaj edinstvenega. Fantje smo se ujeli, nobenega rivalstva ni bilo čutiti med igralci Jesenic in Olimpije.

S kom se pri Acroni Jesenicah največ družite?

Z vsemi soigralci smo dobra klapa, čeprav so ljudje namigovali, kaj vse se dogaja v garderobi. Tudi do tujcev, ki so odšli, ni bilo zamer. Veliko se družimo, jaz morda največ z Rakovičem in Židanom, oba sta z Jesenic, stanujemo blizu.

Do dvorane Podmežakla lahko pridete kar peš, kajne?
Seveda, le nekaj sto metrov stran živim. Zato sem tudi začel. Pri petih letih me je mama peljala na prvi trening. Najprej mi ni bilo všeč, pa je poskusila še enkrat in začel sem trenirati.

Vam bo trener Heikki Mälkiä med božičnimi prazniki privoščil kakšen prost dan?

V soboto smo prosti, v nedeljo pa nas čaka trening ob 9.30.

Ko je mama poskusila drugič, je Jure postal hokejist
"Z obrambo, kot smo jo prikazali v Znojmu, lahko premagamo Olimpijo. Naše možnosti so 50:50," pred večnim hokejskih derbijem razmišlja Jure Dolinšek.

V ponedeljek se bosta v Ligi Ebel spet srečala večja tekmeca in kot je ob takšnih derbijih v navadi, tudi tokrat ni izrazitega favorita.


Jeseniški mladci so namreč polni motiva in so že na številnih tekmah dokazali, da


V četrtek ste gostovali v Znojmu. Kdaj se po takšnih gostovanjih vrnete domov in kako to zmoti vaš ritem?
Vrnili smo se malo pred peto zjutraj. Na avtobusu ne moreš veliko spati, saj si pod vtisom tekme. Ampak tega smo že kar navajeni. Še isti dan smo imeli tudi trening, ki je bil na sporedu nekoliko kasneje.

Kako ste zadovoljni s predstavo proti Orlom?
Prikazali smo dobro igro, sploh v obrambi. Orli Znojmo dobro igrajo doma, zelo so napadalni, mi pa smo igrali pametno v obrambi. Točka je zelo zaslužena, vedno pa je tako, da razmišljaš, zakaj nismo izvlekli dveh.

Tudi vi ste bili med izvajalci kazenskih strelov, vendar vam ni uspelo. Kakšna je po vašem možnost, da strelec premaga vratarja? Imate vnaprej pripravljen scenarij, kako boste streljali?
Se kar strinjam, ko pravijo, da so možnosti 80 proti 20 v korist vratarja. Kakšno potezo imaš pripravljeno že prej, seveda jo tudi natreniraš. Potem pa je odvisno od nekaj dejavnikov. Na primer, kje stoji vratar in kakšen je led. Če je slab led, ne moreš preigravati, saj lahko plošek odskoči.

Kje vidite vzroke, da ste bili na kar nekaj tekmah v tej sezoni blizu zmagi, pa je tekmecu uspel preobrat in ste potem v najboljšem primeru dobili le točko?
Malo nam manjka sreče, pa tudi izkušenj. Smo mlada ekipa. Je pa po tekmi nesmiselno pametovati. Ko si na ledu, seveda poskušaš vse, da bi zmagal.

Ena takšnih tekem, ko je kazalo na vašo zmago, je bil tudi dvoboj proti Albi. Kako, da vam ta ekipa nikakor ne leži?
Res, mislim, da smo že petič zapored izgubili ... Vemo, kako igrajo. Da čakajo na protinapade. A vedno se opečemo na isti način. Nekaj trenutkov naše nezbranosti je bilo dovolj in z dvema zadetkoma so naredili preobrat, čeprav so bili zreli za preobrat.

V ponedeljek bo nov večni derbi. Kaj vam pomeni tekma proti Tili Olimpiji in kakšne so možnosti za vašo zmago?
Ti derbiji imajo poseben naboj in so zlasti za navijače nekaj posebnega. Gre za prestiž v Sloveniji. Če bomo pokazali takšno obrambo, kot smo jo v Znojmu, zna biti Olimpija premagljiva. Ker igramo doma, bi rekel, da so možnosti 50:50. Domači navijači nam dajejo dodatno moč, rad bi se jim zahvalil, da nas kljub težkemu položaju spodbujajo.

Kako se težave, v katerih se je znašel klub po odhodih tujcev, poznajo v garderobi in na ledu? Ste kdaj na treningih nemotivirani?
Nikakor. Poskušamo vse odmisliti, pusti pa vse skupaj slab priokus. V glavi se ne posvetiš povsem hokeju in nehote razmišljaš o tem.

Kako je s poškodovanimi igralci? Se bodo za večni derbi vrnili v moštvo?
Berlisk bi utegnil že igrati, Kuralt, Židan in Ankerst pa še ne. Morda njihove poškodbe na ven ne izgledajo hudo, a ko pridejo na led, jih ob kontaktu zaboli.

Ob osipu igralcev in poškodbah dobite mlajši igralci toliko več priložnosti ...
Poskušamo se izkazati, pokazati najboljše igre. Že večkrat smo dokazali, da znamo igrati hokej, premagali smo KAC, ki je eno najboljših moštev v ligi. Vemo pa, da moramo izboljšati igro z igralcem več.

Morda veste, če bo klub po novem letu, ko se bodo sprostila denarna sredstva, pripeljal nekaj okrepitev?
Vsekakor bi bilo dobro dobiti kakega izkušenega branilca in napadalca, ki znata povedati, kako igrati. Primanjkuje nam izkušenj, na srečo sta zraven vsaj Hafner in Tavželj, ki sta že veliko 'dala skozi' in ju mlajši poslušamo.

Dobro ste se znašli tudi v reprezentanci in na nedavnem turnirju EuroChallenge v Ljubljani prikazali obetavne igre. Kaj vam bo ostalo v najlepšem spominu?
Zelo vesel sem bil povabila. Čast je igrati za reprezentanco in pred domačimi igralci. V spominu bo ostala moja predstava proti Franciji, ko sem dosegel dva zadetka. Premagali smo Rusijo, kar je bilo nekaj edinstvenega. Fantje smo se ujeli, nobenega rivalstva ni bilo čutiti med igralci Jesenic in Olimpije.

S kom se pri Acroni Jesenicah največ družite?
Z vsemi soigralci smo dobra klapa, čeprav so ljudje namigovali, kaj vse se dogaja v garderobi. Tudi do tujcev, ki so odšli, ni bilo zamer. Veliko se družimo, jaz morda največ z Rakovičem in Židanom, oba sta z Jesenic, stanujemo blizu.

Do dvorane Podmežakla lahko pridete kar peš, kajne?
Seveda, le nekaj sto metrov stran živim. Zato sem tudi začel. Pri petih letih me je mama peljala na prvi trening. Najprej mi ni bilo všeč, pa je poskusila še enkrat in začel sem trenirati.

Vam bo trener Heikki Mälkiä med božičnimi prazniki privoščil kakšen prost dan?
V soboto smo prosti, v nedeljo pa nas čaka trening ob 9.30.