Najboljši slovenski hokejist že tretjo sezono igra v Ligi NHL. Za njim in Los Angelesom je dobra polovica sezone. Kralji so v Zahodni konferenci sicer "le" 13., a za osmim mestom, ki še pelje v končnico, zaostajajo za vsega šest točk.

"Če se nekdo želi poglobiti in analizirati igralca ali ekipo, mora obvezno upoštevati vse faktorje statistike in vedeti, kaj neka številka predstavlja," Kopitar miri ljubitelje številk, ki so se zapičili v njegovo statistiko, ki je nekoliko slabša kot v preteklih letih. A 21-letni velemojster iz Hrušice ostaja miren, saj je nepogrešljiv steber v mladem moštvu. Trener Terry Murray mu zaupa, Kopitar pa mu to vrača s predstavami na igrišču. 11. aprila je konec rednega dela sezone, če bo to pomenilo tudi konec sezone za Kralje, pa njihove navijače ne gre preveč skrbeti, saj so Kralji uspešno začeli dolgotrajno prenovo (ekipe in) igre, ki bi se jim morala slej ali prej poplačati s tako želeno končnico.

Najprej o vaši statistiki. Po 46 tekmah ste zbrali 37 točk, kar je nekoliko manj kot v prejšnjih letih, a ste še vedno najuspešnejši v svojem moštvu. Ste s tem zadovoljni ali ne?
Seveda sem zadovoljen, vedno pa je lahko bolje. Zavedam se, da je veliko govora o mojem točkovnem izkupičku in primerjav s preteklimi sezonami. Po analizi moje igre in točkovnega prispevka ekipi pa je zanimivo, da je cilj, ki sem si ga zastavil pred sezono, še vedno realen, le pot do njega je morda drugačna, kot sem jo imel v mislih. Najpomembneje pa je, da sem del ekipe, ki je še vedno v igri za končnico, ekipni rezultat je veliko boljši kot lani, in to je najpomembnejše.

Je morda razlog za manjše število točk v spremembi načina igre, ki je z novim trenerjem postal veliko bolj obrambno naravnan. Zakaj vam ta igra ne leži?
Ne vem, zakaj razmišljate o tem, da mi taka igra ne bi ležala. Res je drugačna kot v preteklih sezonah, vsaj za zdaj pa prinaša tudi boljši končni rezultat. Mislim, da je vse preveč govora o tem, da mi ta igra ne leži. Sem del ekipe in kot del te ekipe imam svoje naloge in mislim, da te opravljam uspešno. Morda je za nas v Evropi malce nenavadno, da ekipa popolnoma spremeni način igre, vendar tu je to nekaj normalnega. S tem pa se spremenijo tudi naloge posameznikov.

V primerjavi z lansko sezono imate nekoliko slabši odstotek strela (9 % proti 15 %). Kako to? So obrambe bolj pozorne? Je razlog kje drugje?
Celotna moja statistika je povezana s spremembo taktike ekipe. Del taktike je tudi več strelov na gol, se pravi izvajati pritisk na nasprotnikova vrata, kar vam lahko pove razmerje strelov celotne ekipe, ki je ob primerjavi z lansko sezono veliko višje v našo korist. S tem pride samodejno do slabše strelske realizacije. Je pač tako, da če se nekdo želi poglobiti in analizirati igralca ali ekipo, mora obvezno upoštevati vse faktorje statistike in vedeti, kaj neka številka predstavlja. Konec koncev imam morda res slabšo strelsko realizacijo, medtem ko je marsikateri del moje osebne kot tudi ekipne statistike močno izboljšan.

V enem izmed pogovorov ste dejali, da ste lani plošček pogosteje dobili, ko ste že drsali z veliko hitrostjo. Zakaj letos ni tako? Zakaj je prišlo do spremembe?
Trenerski štab je začel taktiko graditi po korakih in naša prva naloga je bila izboljšati igro v obrambi. S tem smo v prvem trenutku morda izgubili hitrost igre, vendar zadnje tekme kažejo, da je bil to pravi korak, saj je sama hitrost igre prišla sama od sebe in veliko bolj organizirano. Tudi sam sprejmem vse več hitrih pakov in lahko rečem, da smo na pravi poti.

Trener Terry Murray zelo pogosto menja napadalne trojke. S katerimi igralci najraje igrate skupaj (se najbolje dopolnjujeta, "čutite")?
Res je, veliko se menjamo in v tem trenutku nimamo klasičnih stalnih napadalnih trojk, po drugi strani je slika pri branilcih podobna. Razlog je spet menjava taktike in razumevanje nalog, saj le tako spoznamo sebe in svoje zmožnosti. V tem trenutku največ igram z Aleksandrom Frolovom in Waynom Simmondsom, z njima se na ledu počutim odlično, medtem ko rad igram tudi s Patrickom O`Sullivanom, Dustinom Brownom, Kylom Calderjem, po pravici povedano, sem zdaj navajen igrati kar z vsemi igralci, in tudi to je prednost.

Še vedno ste na razdalji (trenutno 6 točk), ki vam dovoljuje sanje o končnici. Kako realne so po vašem te možnosti?
Lov na končnico je povsem odprt. Pred sezono nam nihče ni pripisoval, da bomo na polovici sezone še vedno v igri za končnico, v garderobi smo verjeli v to, da je končnica dosegljiva, in to verjamemo še danes. Ja, mislim, da je kočnica realen cilj, glede na to, da pa je v športu vse preveč spremenljivk, pa se lahko zgodi marsikaj.

Katero raven igre morate popraviti vi, katero raven igre pa ekipa, da boste ta cilj izpolnili že letos?
Smo mlada ekipa, ki zna igrati presenetljivo dobro, po drugi strani pa smo imeli nekaj ekstremnih nihanj v igri. Verjamem, da je ključ do uspeha in končnice konstantnost.

Čeprav ste v prvi polovici sezone odigrali bistveno več tekem doma, v Staples Centru le niste tako uspešni (12-11-6). Ali domača dvorana ne prinaša bistvene prednosti?
V današnjem NHL-u je vse skupaj na tako visoki ravni, da prednosti domače dvorane tako rekoč ni. Kot pravijo Američani, zmaga lahko kdor koli, kadar koli in kjer koli. To samo povečuje čar hokeja, in prav je tako. Naša zadnja turneja se je končala z 2-0-1, kar le potrjuje to, da moraš biti vsako tekmo stoodstoten.

Kako bi ocenili navijanje v LA-ju v primerjavi z drugimi dvoranami v ZDA? Kako pa z navijanjem v Sloveniji?
Lahko rečem, da imamo super navijače. Kdor koli pride v Staples na ogled tekme, je presenčen nad tem, da so gledalci v igri, kar je redko v Severni Ameriki. Poleg našega Staplesa bi rekel, da je super tudi v Edmontonu, Calgaryu, Montrealu in Filadelfiji. Glede na to, da imam možnost spremljati po internetu tudi tekme v Evropi in tudi Ligi Ebel, pa moram poudariti, da je navijanje v Severni Ameriki popolnoma drugačno, kot ga poznamo mi v Sloveniji. Sam sem doživel “slovensko" navijanje v Ljubljani z reprezentanco pred dvema sezonama in občutek je super.

Ali čutite pritisk mesta, okolice, navijačev, da bi se morali uvrstiti v končnico?
Imamo super navijače, ves čas so zvesti ekipi, so kritični, vendar vedno realni in nikoli negativni. Sam vse skupaj čutim kot fenomenalno podporo in zdaj, ko imamo možnost zaigrati v končnici, podpora le še raste, mi pa smo tudi veseli, da smo jih letos pozitivno presenetili. Vem pa, da vidijo v nas veliko ekipo, ampak včasih je treba delati korak za korakom.

Ste kaj razočarani, da vas letos ni bilo na tekmi vseh zvezd, čeprav ste točkovno bolj uspešni kot vaš soigralec Dustin Brown?
Zakaj bi bil razočaran? Izredno sem vesel, da bo tudi Dustin doživel vikend All Star . To je nekaj posebnega, je čarobno in prav je, da tudi on to doživi. Vsak igralec bi moral to doživeti, ampak na žalost to ni mogoče. No, seveda bi si želel biti ob njem tudi sam, ampak tako pač je, upam, da naslednjo sezono.

Slavko Jerič
slavko.jeric@rtvslo.si