Zmagovalec najbolj zaželenega hokejskega dvoboja ne bo (še) dvignil Stanleyjevega pokala, lahko pa se bo vsaj leto dni bahal, da je najboljši igralec na svetu. Foto: Reuters
Zmagovalec najbolj zaželenega hokejskega dvoboja ne bo (še) dvignil Stanleyjevega pokala, lahko pa se bo vsaj leto dni bahal, da je najboljši igralec na svetu. Foto: Reuters
Simeon Varlamov (Washington Capitals)
O moči nenavadnih tradicij v NHL-u govori podatek, da Bruce Boudreau, trener Washingtona, odkar je Simeonu Varlamovu sporočil, da bo branil na 2. tekmi, sploh še ni govoril z mladim Rusom, ker se boji, da ga bo uročil. Foto: Reuters
Roberto Luongo
Vratarji so najpomembnejši - na vrhu statistične lestvice koristnosti v letošnji končnici so Roberto Luongo, Varlamov in Jonas Hiller. V deseterici sta še Chris Osgood in Cam Ward. Foto: Reuters
Nicklas Lidström, Pavel Dacjuk in Henrik Zetterberg, Detroit Red Wings
Trojica kapetanov Detroita, ki zanemarja osebne dosežke in rajši naklepa naskok na 12. Stanleyjev pokal. Foto: EPA

Aleksander Veliki ali Sid the Kid? Na koncu je lahko samo eden, bi/bo dejal Geno iz Magnitogorska. Spopad velikanov oz. najbolj vročih hokejistov na planetu obeta končnici Ligi NHL še nedoživeto pozornost zunaj ožjih hokejskih krogov. Aleksander Ovečkin proti Sidneyju Crosbyju (s pomočjo Evgenija Malkina) - obračun, ki si ga je komisar lige Gary Bettman želel in sanjal vse od izgubljene sezone 2004/05.

Rivalstvo za prihodnost in anale
Legendarna Wayne Gretzky in Mario Lemieux se v "playoffu" nista nikoli srečala, kar je še en podatek, zakaj bo srečanje treh najučinkovitejših igralcev na svetu res nekaj posebnega. Ob tem iskrice iz preteklosti le še popestrijo dogajanje na relaciji Washington - Pittsburgh. Nekateri že razmišljajo, da bo rivalstvo Crosby - Ovečkin za NHL pomenilo enak preboj, kot so bili za NBA obračuni Magic Johnson - Larry Bird, a pri tem pozabljajo, da sta se košarkaska velikana redno srečevala na zadnji in najpomembnejši stopnici - v finalu.

"Kaj lahko rečem o njem? Je dober igralec, a preveč govori." (Ovečkin o Kanadčanu)

"Nekaterim je to všeč, nekaterim ne. Meni osebno to ni všeč." (Crosby o proslavljanju zadetkov Rusa)

Kdo je bil že prvi favorit?
Morskim psom
se je znova zataknila kost v grlu, tokrat "račja", in to že na prvi stopnici, medtem ko so običajno obtičali na drugi. S tem so odpadli prvi favoriti še z začetka sezone, ostajata še Boston in Detroit. Lahko prerojeni Anaheim izloči še drugega zahodnega velikana?

Vzhod:
BOSTON (1) - CAROLINA (6)
(redni del - 4:0)
Kosmatinci so gladko pometli s tekmeci iz Montreala in si za nagrado prislužili teden dopusta. Granitna obramba s Timom Thomasom in z Zdenom Charo je prestala prvi preizkus brez praske, kvečjemu so oni zadali komu kakšno rano (Milan Lucic proti Miku Komisareku). Phil Kessel je upravičil pričakovanja (4+2 na 4 tekmah), eksplodiral je nekdanji Canadiens Michael Ryder, ki je iz 11 poskusov dosegel kar 4 gole. Ostajajo trdni favoriti za osvojitev Vzhodne konference.

Dramatičen konec serije z New Jerseyjem še odmeva, a glave Hurikanov se pospešeno hladijo. Odlično razpoloženi Eric Staal (5+2) spominja na šampiona izpred treh let; z Rayom Whitneyjem in Chadom Larosom (oba po 7 točk) na krilih deluje udarni napad Caroline strah vzbujajoče. Moštvo iz Raleigha se ne podreja obrambnim vzorcem igre, ima jeklene živce (zmaga 0,2 sekunde pred koncem!), v vratih kraljuje Cam Ward, ki je ukrotil kar 228 strelov od 242. Se lahko ponovi leto 2006?

WASHINGTON (2) - PITTSBURGH (4) (redni del - 3:1)
Capitalsi so kot prvi po Montrealu leta 2004 nadoknadili zaostanek z 1:3 v zmagah in to po tem, ko so doma izgubili obe uvodni tekmi. Washington je zamenjal vratarja in namesto Joseja Theodorja je zablestel 20-letni Simeon Varlomov. Capsi jezdijo na ruskem valu - Aleksander Semin je s 5 goli najboljši strelec končnice, Sergej Fedorov pa je odločil serijo. Proti nekdanjemu klubu se je izkazal Tom Poti, na pravi izbruh branilca Mika Greena se še čaka.

Bitka za Pennsylvanio je dobljena, sledi nov sosedski obračun. Marc-Andre Fleury je v nasprotju z Varlamovim dvakrat dobesedno ukradel tekmo nasprotniku, branilec Sergej Gončar je v 'top' formi, dvojec Malkin-Crosby je dodal svoj presežek v napadu. Celotna serija bo v znamenju Ovečkina in Crosbyja, a se ne sme pozabiti, da imajo lanskoletni finalisti po zamenjavi trenerja celo kakšen adut več kot višje postavljeni Capsi.

Desno si oglejte:
-
Spopad in iskrice med Crosbyjem in Ovečkinom na februarski tekmi v Washingtonu;
- Brodeur ni najbolje prenesel gola le 0,2 sekunde pred koncem rednega dela;
- Zakaj se ni dobro stepsti že v 2 sekundi odločilne tekme, zdaj dobro ve Joe Thornton;
- Še slabše je Tortorellovo polivanje navijačev z vodo. Rangersi so ob tem zapravili tri zaključne "žoge".


Zahod:
DETROIT (2) - ANAHEIM (8) (redni del - 3:1)
Columbus, novinec v kočnici, ni bil dorasel prvakom, ki so za nameček še dobili potrdilo, da vratarja s tremi šampionskimi prstani ne moreš imeti za najšibkejši člen. Pred Chrisom Osgoodom je zbran korpus velikih in močnih branilcev, ki jih pooseblja kapetan in legenda kluba Nicklas Lidström. Napadalci so si enakomerno razporedili strelski izkupiček v skladu s filozofijo Rdečih kril, ki lastne ambicije in dosežke žrtvujejo v korist najboljšega moštva zadnjih 12 let. Pomembna opomba - Pavel Dacjuk je zbral samo 2 točki.

Anaheim je zasluženo izločil najboljše moštvo rednega dela San Jose in dokazal, da so Race pravo moštvo za boje v končnici. Prvo ime kalifornijskega presenečenja je švicarski vratar Jonas Hiller (95,7 % ubranjenih strelov!). Gole je v ključnih trenutkih prispeval napad Ryan Getzlaf (8)-Corey Perry (4)-Bobby Ryan (4), ki je hkrati še zaustavil udarno linijo Sharksov. Tukaj je še robustni in "zlobni" branilski zbor - Chris Pronger, Scott Niedermayer, Francois Beauchemin. Poslastica Zahoda, katere zmagovalec bo postal favorit tudi za končno slavje.

VANCOUVER (3) - CHICAGO (4) (redni del - 2:2)
St. Louis je na videz gladko padel, a vsa štiri srečanja so bila tesna. Jeziček na tehtnici je bil vseskozi Roberto Luongo, ki je na 4 tekmah prejel le 5 golov. Vancouver je v premoru zacelil številne poškodbe še iz rednega dela, Mats Sundin naj bi bil končno pravi. Ryan Kesler, Alex Burrows in dvojčka Sedin skrbijo za zadetke, obramba je manj izkušena. Canucksi so zadnje kanadsko upanje, da se Stanleyjev pokal po 16 letih vrne v domovino.

Mladostni Blackhawksi so prebudili mesto, 21-letni Jonathan Toews in 20-letni Patrick Kane vodita najmlajše moštvo v končnici, ki navdušuje z igrami na domačem ledu, medtem ko se gosteh vse preveč lahko izgubijo. Da to ni usodno, v vratih skrbi 36-letni Nikolaj Habibulin, v napadu pa presenetljivi novinec Kris Versteeg (7 točk). Mladost proti izkušenosti, lačni uspeha.

Toni Gruden