Lukas Podolski je po bledi sezoni na Bavarskem na uvodu EP-ja zablestel v polnem sijaju. Foto: EPA
Lukas Podolski je po bledi sezoni na Bavarskem na uvodu EP-ja zablestel v polnem sijaju. Foto: EPA
Lukas Podolski
Podolski velja za pravega ljubljenca nemških medijev, ki na vsakem koraku sledijo njemu in njegovi Moniki. Foto: EPA
Navijači Poljske
Navijači Poljske se sprašujejo, kako bi bilo, če bi njihova zveza pred leti pravočasno ponudila Poldiju priložnost v njihovi izbrani vrsti. Foto: Reuters

Lukas Podolski je bil rojen 4. junija leta 1985 v Gliwicah na Poljskem. Njegovi starši Krystyna in Waldemar, ki je bil tudi nogometaš, sta takrat zaprosila za zahodnonemško državljanstvo. Kot potomci šlezijsko-nemških izseljencev so člani družine Podolski dobili papirje, s katerimi so se preselili v Bergheim in pozneje v Pulheim. Obe vasici sta v neposredni bližini Kölna.

Začetek kariere
Poznavajoč očetovo preteklost, se zdi logično, da je Lukas pri šestih letih začel igrati nogomet. Najprej se je včlanil v nogometni klub Bergheim, že leta 1995 pa je bil sprejet v kölnsko nogometno družino. Tam mu je uspelo razviti svoj razkošni talent do popolnosti in leta 2003, ko se je klub bojeval za obstanek v 1. Bundesligi, je bil že stalni član mladinske ekipe. Ker Kölnu ni kazalo dobro, je dobil priložnost med člani. Čeprav je njegov klub tisto leto potem izpadel, je Podolski na devetnajstih tekmah dosegel deset golov. To je najboljši dosežek kakšnega 18-letnika v zgodovini Bundeslige.

Poljska in nemška reprezentanca
O teh izjemnih dosežkih so se razpisali tudi mediji na Poljskem. Ni jih bilo malo, ki so odkrito svetovali takratnemu selektorju Pawlu Janasu, da naj preveri, ali je Podolski pripravljen igrati za svojo domovino. Janas je odgovoril, da imajo na Poljskem kar nekaj boljših napadalcev in da ne vidi razloga, zakaj bi se pogovarjal s kakšnim mladeničem le zato, ker je ta odigral eno ali dve dobri tekmi. V tem času je Lukas še želel nastopati za Poljsko, toda vse več je bilo člankov, ki so napeljevali, da si mladi nogometaš zasluži prostor v nemški izbrani vrsti. In Nemci so bili pametnejši od Poljakov.

Völler, Klinsman in Löw
Prvi ga je v Elf poklical Rudi Völler. Debitiral je junija 2004 v Kaiserslauternu proti Madžarski. Po letu 1975 je postal prvi drugoligaški igralec, ki je nastopil v postavi Nemčije na kakšni mednarodni tekmi. Voeller je takoj prepoznal, za kakšnega igralca gre. Vzel ga je s seboj na Euro 2004, kjer je bil najmlajši član moštva. Turnir na Portugalskem je Voellerja spodnesel, njegov naslednik Jürgen Klinsman pa je s svojim pomočnikom Joachimom Löwom začel graditi ekipo za svetovno prvenstvo leta 2006 v Nemčiji.

Svetovno prvenstvo 2006
Na uvodni tekmi mundiala 2006 je bil Lukas Podolski že član začetne enajsterice. Skupaj z Miroslavom Klosejem je tvoril izjemni napadalni dvojec, ki je na turnirju dosegel osem golov. Tri je dal Podolski, Klose je mrežo nasprotnikov zatresel petkrat in bil najboljši strelec prvenstva. V osmini finala je Podolski z dvema zadetkoma sam odpravil Švede.

Nemci so prišli do polfinala, kjer jih je v podaljšku premagala Italija. Podolski je takrat zapravil celo priložnost za zmago, vseeno pa je prvenstvo končal z bronasto medaljo in statusom enega najboljših napadalcev na svetu.

Prestop k Bayernu iz Münchna
Po SP je zapustil Köln. Čeprav so se zanj zanimali nekateri veliki tuji klubi, je sprejel ponudbo največje nemške nogometne ustanove – Bayerna iz Muenchna. V prestolnici Bavarske pa mu ni bilo z rožcami postlano. Poškodba in huda konkurenca v napadu sta ga za dve sezoni večinoma posadili na klop za rezervne igralce. Toda Joachim Löw, ki je na selektorskem mestu Nemčije nasledil Klinsmana, se ni pustil zmesti.

Euro 2008 v Švici in Avstriji
Čeprav pri Bayernu ne igra redno, Loew vanj verjame. To zaupanje mu Podolski vrača z zadetki. Že na kvalifikacijah za Euro je bil najboljši strelec Elfa, v formi pa je, kot kaže, tudi na začetku prvenstva. Čeprav je igral na zanj netipičnem položaju, je svojim rojakom Poljakom zabil dva gola, le veseliti se ju ni hotel. A upoštevajoč igro Nemčije in razpoloženost Podolskega, bo priložnosti za veselje še veliko.

Urban Laurenčič