Lionel Messi je na objavljeno pogodbo odgovoril z izjemnim golom proti Athleticu, zasebno pa še z več nezadovoljstva nad stanjem v Barceloni. V Kataloniji je velika večina prepričana, da bo poleti zapustil klub, razen če se po predsedniških volitvah 7. marca ne zgodijo tektonski premiki. A
Lionel Messi je na objavljeno pogodbo odgovoril z izjemnim golom proti Athleticu, zasebno pa še z več nezadovoljstva nad stanjem v Barceloni. V Kataloniji je velika večina prepričana, da bo poleti zapustil klub, razen če se po predsedniških volitvah 7. marca ne zgodijo tektonski premiki. A "blaugrana" je v resnih finančnih težavah, saj si zdaj pozimi niso mogli privoščiti niti vrnitve Erica Garcie iz Manchester Cityja, kar bi letošnji proračun bremenilo le za 230 tisoč evrov, skupno pa največ 6 milijonov z vsemi dodatki. Foto: EPA

Ko je predsednik Barcelone 27. oktobra lani končno odstopil pod silovitim pritiskom članov kluba in zaradi nezadovoljnega kapetana ter ikone Lionela Messija, je Josep Maria Bartomeu ob odstopni izjavi še navrgel, da je katalonski velikan dan poprej podpisal pristop k evropski Superligi. "Lahko oznanim nekaj izjemnih novic. Odbor direktorjev je sprejel predlog, da sodelujemo v prihodnji evropski Superligi, projektu velikih evropskih klubov, ki bo zagotavljal prihodnjo finančno vzdržnost kluba in da bo klub ostal v lasti članov."

V Argentini so se odločno postavili v bran Messijeve polmilijardne plače (bruto) za obdobje štirih sezone. Ob tem je športni dnevnik Ole naredil svojo različico naslovnice El Munda: 650 golov in 260 podaj na 755 tekmah. Foto: EPA
V Argentini so se odločno postavili v bran Messijeve polmilijardne plače (bruto) za obdobje štirih sezone. Ob tem je športni dnevnik Ole naredil svojo različico naslovnice El Munda: 650 golov in 260 podaj na 755 tekmah. Foto: EPA

Pogodba, ki vodi klub v propad?
Odprl se je umazan volilni boj, ki se ga ne bi sramovala nobena politična stranka, in 31. januarja je odjeknila najodmevnejša bombica. Drugi največji španski časopis El Mundo je udaril z naslovom Orjaška pogodba Messija, ki vodi Barcelono v propad.

555,237,619 evrov bruto je vrednost 4-letne Messijeve pogodbe, ki se izteka poleti. Od tega jih je bilo 92 odstotkov ali 511.290.052 evrov že izplačanih, skoraj polovico pobere španska država, s katero je sicer Argentinec že bil pravni boj zaradi davčne utaje. Ob podpisu pogodbe je prejel bonus za 115-milijonov, še dodatnih 78 milijonov pa je tako imenovani bonus za zvestobo klubu, katerega član je od 13. leta. A bržkone je bil to samo zadnji žebelj v odločitev, da bo poleti vendarle zapustil Katalonijo in se preselil v Pariz ali Manchester, kjer so najbrž edini sposobni izplačati takšno plačo najboljšemu nogometašu sveta.

Kdo je dejansko pogodbo predal El Mundu (mimogrede sestrski časopis športnega dnevnika Marce)? Prsti so bili takoj uperjeni v Bartomeua, ki vse zanika. Po klubu mrzlično iščejo storilca med tistimi, ki so imeli dostop do pogodbe.

Za finančno najuspešnejše nogometno državno prvenstvo velja angleška Premier liga, v kateri pa so v ravnokar končanem zimskem roku porabili le 84,2 milijona funtov, kar je najmanj v zadnjih devetih letih. Za dodatno primerjavo: lani so pozimi angleški klubi za okrepitve porabili 230 milijonov funtov. Podobna zgodba se je zgodila po vsej Evropi, analitiki pa so prepričani, da se bo stvar ponovila tudi poleti. Foto: Reuters
Za finančno najuspešnejše nogometno državno prvenstvo velja angleška Premier liga, v kateri pa so v ravnokar končanem zimskem roku porabili le 84,2 milijona funtov, kar je najmanj v zadnjih devetih letih. Za dodatno primerjavo: lani so pozimi angleški klubi za okrepitve porabili 230 milijonov funtov. Podobna zgodba se je zgodila po vsej Evropi, analitiki pa so prepričani, da se bo stvar ponovila tudi poleti. Foto: Reuters

Barca dolžna več kot milijardo evrov
A vse skupaj ima dodaten odmev v luči nekaj dni prej objavljenega skrb vzbujajočega poročila – FC Barcelona si je nabrala za neverjetnih 1,173 milijarde evrov dolga, ob upoštevanju premoženja in zagotovljenih prihodkov je po končani sezoni 2019/20 pod črto klub 488 milijonov evrov v minusu!

Kar 74 odstotkov klubskega proračuna porabijo za plače igralcev. Katalonci za pretekle nakupe še vedno dolgujejo drugim klubom 126 milijonov evrov za Philippa Coutinha, Frenkieja de Jonga, Malcoma, Arthurja, Artura Vidala ...

A tudi Real globoko v rdečih številkah
Vendar tudi največji tekmec in drugi španski velikan Real Madrid ni v nič kaj boljšem stanju: zadolženost znaša 901 milijon evrov, kar pomeni neto dolg 355 milijonov evrov! Ob skoraj identični strukturih izdatkov, kjer so glavno breme plače in obsežni prenovi stadiona Santiago Bernabeu pridejo prav tudi pandemski rešilni pasovi države. A številke finančnim analitikom govorijo, da grozi največjima španskima kluboma bankrot.

Deloittova finančna nogometna liga
Za primerjavo: tradicionalno letno poročilo finančne družbe Deloitte za preteklo pandemsko leto navaja, da je 20 vodilnih evropskih nogometnih klubov v sezoni 2019/20 izgubilo 1,1 milijarde evrov prihodkov, kar je 12-odstotni padec. Po prihodkih sta Barcelona (715,1 milijona evrov) in Real Madrid (714,9 milijona evrov) sicer še vedno vodilna v Evropi.

A napovedi so še bolj črnoglede, saj družba Deloitte za tekočo sezono 2020/21 napoveduje še občutnejši izpad prihodkov – zaradi koronavirusne pandemije naj bi 20 največjih klubov do konca sezone ostalo brez dodatnih dveh milijard evrov.

Florentino Perez je kot predsednik Reala Madrida najbolj izpostavljen zagovornik ideje o evropski Superligi, v kateri bi se tekme igrale konec tedna, med tednom pa naj bi klubi nadaljevali sodelovanje v državnih prvenstvih. A Uefa in Fifa jasno sporočata, da bodo vsi člani takšnega neodvisnega projekta izključeni iz sveta nogometa, igralci pa ne bi mogli igrati niti za reprezentance. Foto: EPA
Florentino Perez je kot predsednik Reala Madrida najbolj izpostavljen zagovornik ideje o evropski Superligi, v kateri bi se tekme igrale konec tedna, med tednom pa naj bi klubi nadaljevali sodelovanje v državnih prvenstvih. A Uefa in Fifa jasno sporočata, da bodo vsi člani takšnega neodvisnega projekta izključeni iz sveta nogometa, igralci pa ne bi mogli igrati niti za reprezentance. Foto: EPA

Real Madrid pri ustanovitvi Fife in evropskega pokala ...
Vse skupaj ne preseneča, sta sta ravno Barcelona in Real Madrid ključni gonilni sili, ki želita razbiti dosedanji ustroj ligaških in evropskih tekmovanj ter s Superligo priti do novih več sto milijonov prihodkov ter s tem do preživetja.

"Nogomet potrebuje nove formule, da bo bolj konkurenčen, bolj razburljiv in močnejši," je na decembrskem zasedanju delegatov članov Reala Madrida govoril predsednik Florentino Perez, ki je prisotne opomnil na pionirsko vlogo kluba pri spreminjanju svetovnega nogometa: "Real Madrid mora ostati avantgarda tega športa. Želim spomniti, da je naš klub vse od ustanovitve leta 1902 sodeloval pri vseh ključnih novostih, a tudi ščitil nogometno tradicijo, ko je bila v nevarnosti. Spomniti želim tudi, da je bil Real Madrid leta 1904 edini klub soustanovitelj Fife, skupaj ob sedmih nacionalnih zvezah. 50 let pozneje sta časopis L’Equipe in Real Madrid zagovarjala oblikovanje evropskega pokala. Revolucionarni trenutek, nujen za nogomet, zlasti za evropska tekmovanja, in kar je spremenilo zgodovino nogometa. Brez teh sprememb evropski nogomet ne bi bil takšen, kot je danes."

Real Madrid je s 13 naslovi evropskega prvaka najuspešnejši klub v zgodovini Uefinih tekmovanj, tudi na račun tega zgodnjega uspeha ob rojstvu evropskega pokala državnih prvakov leta 1955, h kateremu so odločilno pripomogli. Foto: EPA
Real Madrid je s 13 naslovi evropskega prvaka najuspešnejši klub v zgodovini Uefinih tekmovanj, tudi na račun tega zgodnjega uspeha ob rojstvu evropskega pokala državnih prvakov leta 1955, h kateremu so odločilno pripomogli. Foto: EPA

... ter tudi Superlige?
Nato je Perez prišel do bistva govora: "In zdaj ta model potrebuje novo pobudo. Nogomet mora v teh novih časih stopiti naprej. In Real Madrid bo zraven, kot že od nekdaj v svoji zgodovini. Vsi se zavedajo, da je treba trenutno tekmovalno okolje čim prej reformirati."

Torinski sestanek buri duhove
Nekaj tednov pozneje – 19. januarja – je Perez odletel v Torino na triurni sestanek s predsednikom Juventusa Andreom Agnellijem, ki je hkrati tudi predsednik evropske zveze klubov (Eca), uradnega partnerja Evropske nogometne zveze (Uefa) pri preoblikovanju Lige prvakov in ostalih evropskih tekmovanj.

Agnelli kot tesni prijatelj predsednika Uefe Aleksandra Čeferina vodi prizadevanja za nov dogovor, po katerem bo klubski nogomet še naprej varno pod okriljem Uefe, a hkrati bodo najboljši in največji klubi dobili nekaj dodatnih evropskih tekem. Koza cela, volk sit?

Superliga - okvirni sistem tekmovanja

Po predlogu, ki ga razkriva The Times, bi v Superligi sodelovalo 20 klubov (ti bi še vedno igrali tudi domače lige), od tega 15 stalnih, pet pa se jih bo letno kvalificiralo. Tekmovanje bi bilo razdeljeno v dve skupini po deset klubov, vsak bi igral tekmo z vsakim doma in v gosteh, skupaj 18 krogov rednega dela. Najboljši štirje iz vsake skupine napredujejo v izločilne boje. V četrtfinalu in polfinalu s sistemom tekme doma in v gosteh, finale pa na nevtralnem terenu.

Z ameriškim denarjem do evropske zaprte lige
Dva dni po sestanku v Torinu je The Times objavil 18-stranski dokument z opisom v ozadju nastajajoče evropske Superlige, kjer se je razkrilo, da je ob Perezu ključni operativec solastnik Manchester Uniteda Američan Joel Glazer, ki naj bi se s finančnim velikanom JP Morganom že načeloma dogovoril za financiranje projekta. Zaprto Superligo bi sestavljalo 15 stalnih ustanovnih klubov, k sodelovanju pa bi povabili še tri klube.

Zgolj za sodelovanje bi superligaški klubi dobili 350 milijonov evrov, nato pa vsaj 200 milijonov evrov na sezono. Po trenutnem modelu Lige prvakov dobijo največji klubi okoli 100 milijonov evrov na sezono, evropski prvak iz Top5 lig pa lahko zasluži še do 100 milijonov evrov.

Uefa, Fifa in EU (!) takoj zagrozile s sankcijami
Na objavo na Otoku je sledil takojšen in buren odziv, za spremembo celo skupen tako Uefe kot Svetovne nogometne zveze (Fifa), ki sta ustanoviteljem novega klubskega tekmovanja dali vedeti, da bi sledile izključitve iz državnih in mednarodnih tekmovanj. Za nameček so tudi posvarili igralce, da bi izgubili pravico do igranja v državnih reprezentancah. Skratka: kot da bi se košarkarska saga Uleb/Fiba Europe preselila v nogomet in se potencirala na n-potenco.

Bosta Andrea Agnelli (Eca) in Aleksander Čeferin (Uefa) prepričala klube in zveze v predlagane spremembe Lige prvakov in drugih evropskih tekmovanj? Od največjih klubov sta največja nasprotnika Superlige Juventus in Bayern, ki sicer v domačem okolju zadnja leta skorajda nimata resne konkurence. Foto: EPA
Bosta Andrea Agnelli (Eca) in Aleksander Čeferin (Uefa) prepričala klube in zveze v predlagane spremembe Lige prvakov in drugih evropskih tekmovanj? Od največjih klubov sta največja nasprotnika Superlige Juventus in Bayern, ki sicer v domačem okolju zadnja leta skorajda nimata resne konkurence. Foto: EPA

Za dobro mero je Uefa ob hitri podpori Fife dobila še podporo s samega vrha Evropske komisije. "Ni prostora za nekatere za posameznike, ki želijo izkriviti večplastno naravo evropskega nogometa. Evropski način življenja ni združljiv z mislijo, da bi bil evropski nogomet pravica bogatih in vplivnih," je za magazin Politico povedal Margaritis Schinas, komisarja za razvoj evropskega načina življenja in podpredsednik Evropske komisije.

Izgube po Agnelliju še močno podcenjene
Teden dni po sestanku s Perezom je Agnelli na spletni konferenci Think Sport pokomentiral Deloittovo poročilo in ga označil, da je močno podcenil izgube. Šef Ece meni, da bo evropski nogomet v dveh pandemskih sezonah izgubil več milijard evrov, vse do 8,5 milijarde evrov!

"Mislim, da bo ta sezona veliko hujša. Po vseh informacijah, ki jih imamo, se pričakuje v naši panogi izguba od 6,5 do 8,5 milijarde evrov skupaj za obe pandemski sezoni. 360 klubov potrebuje denarno pomoč – v obliki posojil ali naložb – 6 milijard," ocenjuje Agnelli.

Švicarski sistem

Prvič uporabljen v šahu na turnirju v Zürichu leta 1895, ko ga je oblikoval Julius Müller, od takrat pa je stalnica predvsem šahovskih turnirjev z večjim številom tekmovalcev. Gre za razporeditveni sistem, kjer se po vsakem krogu na novo rangirajo in določajo tekmeci, pri čemer naj bi v vsakem krogu med seboj igrali šahisti z istim izidom (zmagovalci, z remiji in poraženci med seboj). Pri Ligi prvakov naj bi na podlagi doseženih klubskih koeficientov pred novo sezono določili razpored 10 tekem, torej naj ne bi prišlo do novih prerazporejanj po vsakem krogu.

Predstavitev reforme LP-ja ligam in zvezam
Vsaka kriza rodi tektonske spremembe, a nogomet pod vodstvom Uefe se želi temu ogniti, vendar je več kot očitno, da bodo največji klubi pod grožnjo Superlige znova prišli še do večjega koščka pogače. Ravno – danes – v petek bo Uefa predstavila vodstvom evropskih državnih prvenstev predlog sprememb za klubska tekmovanja po letu 2024. Vodstvo Premier lige je predlog premlevalo že v četrtek, zaradi česar je v eni uri tudi prišel v otoške medije. V torek nato sledi spletna konferenca z vodstvi 55 nacionalnih zvez. Glavna tema bodo spremembe v Ligi prvakov – kokoš, ki nese zlata jajca in od katere živi evropski nogomet.

Dodatna mesta za klube iz Top5
Po poletju 2024 bi v Ligi prvakov namesto dosedanjih 32 igralo 36 klubov, število zagotovljenih tekem pa bi se s 6 povečalo na 10, pet doma in pet v gosteh. Vodilne štiri države Anglija, Španija, Nemčija in Italija imajo že zdaj zagotovljena 4 mesta, po novem pa bi se lahko iz posamezne vodilne države v Ligo prvakov prek kvalifikacij in zmage v Evropski ligi prebila celo po dva kluba. Torej skupaj do 6 klubov iz Premier lige ali La Lige ali Serie A ...

Kakšna bo Liga prvakov po poletju 2024? Po osnutku priprta Superliga elite!

Deset tekem za enotno ligaško lestvico
Opustil bi se dosedanji skupinski sistem iz prvega dela tekmovanja. Prevzel bi se tako imenovani švicarski sistem, ki ga v svetu športa poznajo zlasti na šahovskih turnirjih. Vseh 36 klubov bi bilo razporejenih v enotno lestvico, nasprotnike pa bi določali glede na dosežke preteklih sezon. Najboljših osem klubov bi se neposredno uvrstilo v osmino finala, naslednjih 16 klubov pa bi odigrali predkrog izločilnih bojev, torej šestnajstino finala.

Kakšne so drobtinice za srednje in male lige ter države?
"Mislim, da je mogoče stisniti še štiri termine v koledar,"
je ob božiču dejal Lars-Christer Olsson, predsednik Evropskih lig, ki združuje 37 prvoligaških tekmovanj stare celine – tudi slovensko Prvo ligo. A srednje in male države so že pred letom in pol zminirale piramidni sistem treh evropskih tekmovanj z napredovanji in izpadanji. Najbrž tudi tokrat ne bodo privolile v možnost do 6 klubov iz ene države v Ligi prvakov, medtem ko bi se evropske sanje mariborov in bate borisovov le še zmanjševale. A na drugi strani je realna grožnja, da gredo madridi, barcelone in manchestri na svoje ...