Sistem VAR (Video Assistant Referee ali videopomočnik) ponuja veliko odgovorov, a hkrati tudi sam odpira kopico novih vprašanj. Foto: EPA

Minimalna motnja za največjo mogočo korist. Tako bi lahko opisali filozofijo VAR-a oziroma videotehnologije za pomoč sodnikom na nogometnih tekmah.

UVEDBA SISTEMA VAR V NAJVEČJIH EVROPSKIH LIGAH
LIGASEZONA
Bundesliga (NEM)2017/18
Serie A (ITA)2017/18
La Liga (ŠPA)2018/19
Ligue 1 (FRA)2018/19
Premier liga (ANG)2019/20

A vendarle se ne moremo znebiti občutka, da se o sodniških odločitvah, odkar so v največjih evropskih nogometnih ligah uvedli omenjeno tehnologijo, debatira veliko več kot v preteklosti.

Še najbolj na Otoku. Če sistem VAR v drugih največjih evropskih ligah (La Liga, Serie A, Ligue 1 in Bundesliga) ne povzroča večjih težav oziroma polemik, v angleški Premier ligi iz kroga v krog dviga vse več prahu.

Pravzaprav ne mine konec tedna, ko pri analiziranju tekem angleške elite ne bi omenjali spornih sodniških odločitev, ki so bile sprejete s pomočjo VAR-a.

Tudi prejšnji konec tedna sta izstopala predvsem dva dogodka in v bes spravila številne nogometne poznavalce, ki so sistem VAR ob uvedbi za letošnjo sezono pozdravljali ali pa vztrajali, da je treba novosti dati čas. Tega je, skupaj s potrpljenjem, kot kaže zmanjkalo.

Sistem VAR bi lahko služil tudi kot zaščita sodnikom, ki so se zaradi svojih napak večkrat znašli pod (pre)velikim plazom kritik. Zaradi spornega sojenja na tekmi osmine finala Lige prvakov leta 2005 med Barcelono ter Chelseajem, ko je zaradi štarta nad vratarjem Victorjem Valdesom izključil Chelseajevega napadalca Didierja Drogbaja, in izjave trenerja Londončanov Joseja Mourinha, da se je med polčasom rokoval s trenerjem Barcelone Frankom Rijkaardom, je švedski delivec pravice Anders Frisk kmalu zatem končal svojo kariero. Razlog: skupaj z družinskimi člani je začel prejemati anonimne grožnje s smrtjo. Izbral je varnost. V 18-letni sodniški karieri je sodil na 118 mednarodnih tekmah. Foto: AP

Zdaj se o sodnikih in njihovih odločitvah pogovarjamo več kot kadar koli prej - in to zagotovo ne more biti dobro. Dejansko sem prišel do točke, ko VAR-a ne želim več v nogometu.

Jamie Carragher

Za pošten, pravičen, boljši nogomet?
Ko je Mednarodni odbor za nogometna pravila (IFAB) marca 2016 odobril dveletno preizkušnjo sistema VAR, ki bi sodnikom pomagal pri ključnih odločitvah, je direktor tehnološkega razvoja pri Mednarodni nogometni zvezi (FIFA) Marco van Basten poudaril, da bo VAR v nogometu poskrbel za večjo poštenost. "Šport bo ostal enak. Edina razlika bo ta, da bomo imeli zdaj dodaten par oči, ki bo sodnikom v pomoč. Nogomet bo postal bolj pošten, to tudi želimo doseči. Cilj sta najboljša in pravilna sodniška odločitev," je legenda nizozemskega nogometa poudaril pred prijateljskim obračunom med Italijo in Nemčijo v Milanu, kjer so VAR tudi prvič preizkusili. Leta 2017 se je testiranje nadaljevalo na Pokalu konfederacij, kjer je bilo vse prej kot uspešno, a je Fifa kljub vsemu na zasedanju v Bogoti 16. marca lani odločila, da bodo VAR uporabili na svetovnem prvenstvu v Rusiji.

V Bundesligi skoraj polovica igralcev proti VAR-u
V največjih evropskih nogometnih ligah se je VAR prvič pojavil v Italiji in v Nemčiji. Serie A in Bundesliga sta to tehnologijo uvedli pred začetkom sezone 2017/18, v španski La Ligi sezono pozneje. Občutki glede VAR-a so bili mešani. V Nemčiji so sodeč po komentatorju radia ARD Taufiga Khalila sodniki VAR uporabljali za vsako malenkost, pojavljale so se tehnične težave, prav tako so se tekme zaradi nenehnega pregledovanja izdatno podaljšale, kar navijačem in predvsem nogometašem še zdaleč ni bilo všeč. Nemška nogometna revija Kicker je med nogometaši Bundeslige opravila anketo, rezultati so pokazali, da želi kar 47 odstotkov igralcev VAR-u pomahati v slovo. 42 odstotkov želi, da VAR ostane, 11 odstotkov pa je bilo neopredeljenih.

Serie A z novo tehnologijo nima pretiranih težav
Na Apeninskem polotoku so z VAR-om razmeroma zadovoljni. Resda je ta vsake toliko časa buril duhove, a napake v povezavi z novo tehnologijo se pojavljajo zelo redko. Sprva so italijanski sodniki ta sistem uporabljali za vsako malenkost, nato so sredi sezone našli pravo razmerje in so si posnetke dogodkov ogledovali le, če so menili, da je šlo za grobo sodniško napako. Proti koncu krstne sezone VAR-a v Italiji naj bi bila večina lastnikov nogometnih klubov prepričana, da delivci pravice te tehnologije ne uporabljajo dovolj pogosto, je za BBC pred kratkim poudaril James Horncastle, komentator italijanskega nogometa za BT Sport. "V prvi polovici sezone so pregledali 1.078 posnetkov med nogometnimi tekmami. Z njihovo pomočjo so popravili 60 sodniških odločitev, od katerih jih je bilo 49 pravilnih. Torej, od 1.078 ogledov VAR-posnetkov so storili le 11 napak, kar je nekje okoli odstotka," je še pojasnil.

Vpeljava sistema VAR je v Sloveniji tako vprašanje časa kot denarja

V La Ligi manj protestov zoper sodnike, manj simuliranja
V španski La Ligi so bili s sistemom VAR v prvi sezoni (2018/19) zadovoljni. Tehnični odbor sodnikov v La Ligi (CTA) je po koncu sezone objavil poročilo, v katerem je poudaril pozitiven učinek nove tehnologije na sojenje španskih sodnikov. Na 380 tekmah so s sistemom VAR pregledali 4.293 dogodkov oziroma dobrih 11 na tekmo. Z omenjenim sistemom so spremenili sodniško odločitev 114-krat, priznali so 60 zadetkov in dosodili sedem izključitev. Sistem VAR je pravilnost sodniških odločitev z 91,50 odstotka dvignil na 96,92 odstoka. Po drugi strani se je, zanimivo, zmanjšalo protestiranje zoper sodniške odločitve, in sicer za 17,3 odstotka v primerjavi s sezono 2017/18. Še večji upad so zaznali pri simuliranju prekrškov, ki naj bi se zmanjšalo za kar 68 odstotkov! "Naši sodniki so se odlično prilagodili na spremembe v nogometni igri, prav tako navijači in mediji. Imamo občutek, kot da bi sistem VAR že od nekdaj uporabljali," je v sporočilu za javnost zapisal predsednik odbora CTA-ja Carlos Velasco Carballo.

Malce spremenjen naslov svetovno znane uspešnice angleškega glasbenega dvojca The Buggles. Navijači Schalkeja so 31. avgusta letos takole protestirali zoper VAR na tekmi Bundeslige proti berlinski Herthi v Gelsenkirchnu. Foto: EPA

Največ težav – kakopak – v Angliji
V najelitnejši angleški nogometni ligi, Premier ligi, so VAR uvedli pred začetkom letošnje sezone. Ni minilo dolgo, ko je že začel buriti duhove – celo do te mere, da nogometni analitiki v oddajah na BBC-ju in Sky Sportsu večino časa posvečajo prav sodniškim odločitvam in pregledovanju posnetkov. Vsak si pravila interpretira po svoje. Nekaj, kar bi moralo olajšati in izboljšati nogomet, je povzročilo pravo zmedo in ga poslabšalo. Eden tistih, ki je ves čas trdil, da je treba VAR-u dati priložnost, je bil nekdanji nogometaš Liverpoola in zdajšnji analitik na Sky Sportsu Jamie Carragher, ki pa v zadnjem času izgublja potrpljenje. Kaplja čez rob sta bili tekmi pretekli konec tedna med Aston Villo in Liverpoolom ter Evertonom in Tottenhamom. Na obeh je bil v ospredju VAR, ki je poskrbel za dve zelo sporni sodniški odločitvi.

Ko se po tekmi govori le o pazduhi
Na obračunu med Aston Villo in Liverpoolom je sodniška trojka na Villa Parku razveljavila zadetek Roberta Firmina, saj naj bi bil v domnevnem prepovedanem položaju. Po ogledu posnetka je glavni sodnik Jonathan Moss potrdil odločitev stranskega sodnika, čeprav ni bilo videti, da bi se Brazilec ujel v zanko prepovedanega položaja. Pozneje je Premier liga na Twitterju objavila pojasnilo, v katerem je zapisala, da je bil zadetek razveljavljen, ker se je v prepovedanem položaju znašla – Firminova pazduha. Plaz kritik je bil neizbežen. Tudi iz ust obeh trenerjev na tekmi, Jürgena Kloppa in Deana Smitha. "V prvem polčasu so jim razveljavili zadetek, čeprav mislim, da bi moral obveljati. Tudi nam so že v preteklosti razveljavili takšne zadetke," je na novinarski konferenci povedal prvi mož Aston Ville, medtem ko je Klopp dejal, da zaradi zmage (Liverpool si je v 94. minuti priboril poln izkupiček točk) ne bo preveč razpredal o sodniški odločitvi, je pa poudaril, da mora biti VAR v pomoč nogometni igri, ne v breme. "Pravilo prepovedanega položaja so uvedli, da ne bi nogometaši stali pred golom in čakali na žogo. Zdaj pa se ubadamo z milimetri in pazduhami, za božjo voljo," je po tekmi v studiu Sky Sports dejal Carragher. "VAR sem na začetku zagovarjal, bil sem prepričan, da mu moramo dati priložnost. Prepiral sem se z ljudmi, ki so bili proti, res sem bil mnenja, da bo vse skupaj izboljšalo nogomet. Toda zdaj se o sodnikih in njihovih odločitvah pogovarjamo več kot kadar koli prej – in to zagotovo ne more biti dobro. Dejansko sem prišel do točke, ko VAR-a ne želim več v nogometu."

Na Goodison Parku jezil Atkinson
Dan pozneje, nova tekma, nove težave. Tokrat na Goodison Parku v Liverpoolu, kjer je Everton gostil Tottenham. V 70. minuti, malo zatem, ko je Londončane povedel v vodstvo, je Dele Alli v skoku z Yerryjem Mino v lastnem kazenskem prostoru več kot očitno igral z roko. Pregled posnetka je trajal več minut. Epilog: Evertonu glavni sodnik Martin Atkinson ni dosodil 11-metrovke, kar je razburilo navijače in vodstvo kluba. "Za odločitev glede Allijevega igranja z roko je sodnik potreboval več kot tri minute. To je nesprejemljivo," je po tekmi dejal trener Evertona Marco Silva. "Spoštujemo nogomet in sodnike. Tudi VAR. Vem, da želijo nogometu le dobro. Od njih je odvisno, da vse poteka, kot mora. Po takšnem drugem polčasu, kakršnega smo videli danes, je vse to težko zagovarjati. Odločitve kljub pomoči VAR-a niso bile pravilne." Na drugi strani je trener Tottenhama Mauricio Pochettino bentil nad izključitvijo Heunga-Mina Sona, ki je bil za štart nad Andrejem Gomesom kaznovan z rumenim kartonom, potem pa ga je Atkinson, ko se je izvedela razsežnost poškodbe portugalskega vezista, naknadno poslal pod prho. "Z VAR-om mora sodnik preveriti, kakšen je bil štart in ali si zasluži rumeni karton. Ne pa, da se kaznuje to, kar se zgodi pozneje. Ta odločitev je spremenila potek tekme," je povedal Pochettino, potem ko se je obračun v mestu Beatlov končal z 1:1.

Daily Telegraph ekskluzivno poroča, da se bodo po nizu sodniških napak (z uporabo sistema VAR ali brez njega) prihodnji teden sešli predstavniki vseh 20 klubov Premier lige. Ti bodo debatirali o novih tehnologijah in načinih, kako izboljšati sojenje na nogometnih tekmah. Kot ena izmed rešitev se ponuja tudi možnost pritožbe trenerja na sodniško odločitev, tako kot to obstaja že v nekaterih drugih športih (t. i. 'challenge'). Foto: EPA

Tudi za zaslonom sedi le – človek
Podobnih primerov je bilo v letošnji sezoni Premier lige kar nekaj. Nihče več z zagotovostjo ne ve, kaj je prav in kaj ne. Analitiki po tekmah elitnega angleškega prvenstva si niso enotni, nogometna javnost je polarizirana. Ko je februarja letos glavni sodniški strokovnjak pri Evropski nogometni zvezi (Uefa) Roberto Rosetti na srečanju v Rimu dejal, da "velike napake na nogometnih tekmah niso več mogoče", je bila javnost skeptična. Treba je poudariti, da sistem VAR ne more zagotoviti 100-odstotne točnosti in konca razprav o napačnih sodniških odločitvah, ki bodo vselej na takšen ali drugačen način prisotne. VAR ne bo prinesel čudežnega izboljšanja, saj tudi za zaslonom sedi le – človek. Napake so se in se bodo dogajale. Bolj moti to, da se ponavljajo iz tedna v teden. Moralo bi jih biti manj, zdi se, da jih je več. Prizadevanje za popolnost sodniških odločitev se zdi logično (in nujno!), vendar nikoli ne bo v celoti uresničeno. V nogometu bodo vedno ostala siva območja – in najverjetneje je tako prav. Z VAR-om ali brez.

Foto: EPA