Klub, ki je bil ustanovljen leta 1913 in velja za najstarejši kolikor toliko neprekinjeno delujoči slovenski nogometni klub, veliko bolj kot po izidih in uspehih slovi kot zibelka, kjer so se kalili številni nekdanji in tudi zdajšnji reprezentanti, trenerji, selektorji in drugi športni delavci.

"Sto let delovanja je veličasten jubilej, ki ga je dočakalo le malo športnih društev in institucij. To seveda velja tudi za nogometne klube ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi in svetu. Le redki so klubi, ki so nepretrgoma delovali in svoje ime ohranili od ustanovitve do danes. Eno redkih takšnih društev je ND Slovan, ki je bil ustanovljen leta 1913 kot SK Slovan. V tem času so se v društvu zvrstili številni rodovi funkcionarjev, trenerjev in igralcev, ki so omogočili delo ND Slovan," so zapisali na spletni strani ND Slovan.

Rdeče-beli klub iz Most
SK Slovan je bil ustanovljen v Mostah ob koncu leta 1913, med ustanovitelji kluba pa so bili industrialec Jože Rohrmann in igralci prvega moštva, bratje Kernc, tudi poznejši člani ljubljanske reprezentance, prvi predsednik pa je postal magistratni uradnik Rudolf Est. Prvo tekmo so "slovanovci" v rdeče-belih dresih proti Hermesu/Iliriji odigrali že leta 1914, ki je na žalost prineslo 1. svetovno vojno.

Dve vojni prekinitvi, prisilno združevanje
Po vojnem mirovanju je Slovan, ki je bil klub za nogomet in zimske športe, zares lahko začel delovati šele leta 1919, a je bil v globoki senci medvojnih ljubljanskih nogometnih velikanov Ilirije in Primorja. 2. svetovna vojna je prinesla novo prekinitev in tudi razpustitev, neposredno po osvoboditvi pa kljub delavskemu značaju kluba niso mogli obuditi imena, tako da se je Slovan reinkarniral kot FD Borec. Po prisilni združitvi s Svobodo v FD Enotnost januarja 1947 so odvečni igralci Borca na igriščih Kodeljevega obnovili društvo pod imenom Slovan.

Trikrat okusili drugo jugoslovansko ligo
Sledila so desetletja rasti in padcev, povezanih z nerealno visokimi cilji, za katere pa ni bilo denarja. Trikrat se je Slovan prebil do 2. jugoslovanske lige, a je vsakokrat takoj izpadel. Najbolje je Kodeljevčanom šlo v sezoni 1988/89, ko so za točko zgrešili obstanek, pri čemer jim jo je zagodel Maribor, ki je v sumljivih okoliščinah v Zagrebu izgubil z Lokomotivo. Za Slovan so pod vodstvom Vladena Mladenovića tedaj med drugim igrali Nihad Pejković, Janez Žilnik, Zoran Pejović, Safet Hadžić, Željko Stupar, Željko Milinović, Nenad Protega in Slaviša Stojanović.

Vrhunec v samostojnem SNL-ju
Sledila je osamosvojitev Slovenije in Slovan je v novih okoliščinah ob obilici nadarjenih nogometašev upal, da bo končno postal pomemben klub. Prvo leto so zasedli 10. mesto, leto zatem 11., nato pa so sledile nove finančne težave in izpad s 15. mestom. Na 104 tekmah v prvi slovenski nogometni ligi je Slovan 28-krat zmagal, 43-krat remiziral in 33-krat izgubil s skupno razliko v golih 131:153. Daleč najboljši strelec tega obdobja je bil Sašo Udovič s 33 goli na 53 tekmah, v sezoni 1992/93 pa je bil tudi najboljši strelec SNL-ja. Največ prvoligaških tekem v dresu Slovana sta z 82 nastopi odigrala Tomaž Lorger in Slaviša Stojanović.

Živijo kljub preštevilnim padcem
Po novih nihanjih in združitvi s Slavijo velja, da je Slovan še enkrat okusil slast prve lige kot SET Vevče v sezoni 1996/97. A tudi novi časi niso prinesli stabilizacije kluba, ki je sicer kot po tekočem traku "proizvajal" prihodnje slovenske reprezentante. In zdaj, ob stoletnici kluba, Slovan igra v 5. ligi oz. ljubljanski ligi MNZ, kjer je lani zasedel 3. mesto.

Valilnica slovenskih reprezentantov
In kdo so "alumni", ki brez Slovana ne bi pustili takšnega pečata v slovenskem nogometu?

Marko Elsner, Gregor Židan, Zoran Ubavić, Marko Gruškovnjak, Aleš Čeh, Sašo Udovič, Aleksander Knavs, Robert Englaro, Željko Milinović, Ermin Raković, Sebastjan Cimirotić, Darijan Matić, Luka Žinko, Janez Zavrl, Džengis Čavušević, Andraž Kirm, Zlatan Ljubijankić, Milivoje Novaković in Samir Handanović.

Za moštvo, ki domuje na stadionu pod Golovcem, so igrali in delovali tudi številni znani športni delavci, trenerji in selektorji: Branko Elsner, Anton Žabjek, Slobodan Kitić, Zdenko Verdenik, Radenko Mijatović, Milovan Nikolić, Nenad Protega, Tomaž Kavčič, Safet Hadžić, Nihad Pejković, Slaviša Stojanović in številni drugi.