Prvi kos torte bi morala dobiti žena, tako pa jo je dobil Debevčev trener Lojze Mikolič. Foto: STA
Prvi kos torte bi morala dobiti žena, tako pa jo je dobil Debevčev trener Lojze Mikolič. Foto: STA
Rajmond Debevec
Znova ni manjkalo priložnosti za slikanje z dobitnikom olimpijske medalje, čeprav je Debevec napovedal, da pretirano dolgo ne more ostati, saj ga čaka uradni trening v trojnem položaju. Foto: MMC RTV SLO
Rajmond Debevec in Lojze Mikolič ter Janez Kocijančič
Vse več medalj, bolj je sproščen predsednik OKS-a Kocijančič, ki upa še na kakšno slavje na severu Londona. Foto: MMC RTV SLO

"Prvi kos torte bi podaril ženi Metki, ki pa je ni tukaj. Po treh dneh sem jo raje poslal domov," je nasmejal zbrane izvrstni strelec, ki pa je hitro obrazložil, zakaj: "Med tekmovanji moram ohraniti visoko stopnjo koncentracije, pa sem potem raje sam."

Tretje slavje v štirih dneh
Še skoraj dobro, da Slovenija ni še uspešnejša olimpijska sila. Proslavljanja iz dneva v dan terjajo davek, zato se je v slovenski gostilni v Camden Townu na sprejemu bronastega Rajmonda Debevca zbrala nekaj manjštevilčna družba, ki je bila po zlatu Urške Žolnir in bronu Iztoka Čopa in Luke Špika tudi nekoliko manj bučna in žejna, zato pa bolj lačna, saj je nova okusna torta pošla v nekaj minutah. Utrujenost na polovici olimpijskega "maratona" se sicer občutno najbolj pozna sedmi sili, veliko manj olimpijcem, ki so že končali nastope. Tokrat so v pub prišli pogledati predvsem judoisti, med katerimi je bila tudi Urška Žolnir.

Veličastnih pet olimpijcev
V Sloveniji imamo ekskluzivni klub športnikov, ki so osvojili tri ali več medalj. Najboljši v njem je žal pokojni Leon Štukelj s petimi medaljami, sledi mu Iztok Čop s štirimi, po tri medalje imata Miro Cerar in Luka Špik, peti član tega kluba pa je zdaj postal še Rajmond Debevec. Izvrstnemu strelcu sicer že tako pripada mesto v slovenski zgodovini, saj je v Sidneyju nekaj minut pred Lukom Špikom in Iztokom Čopom osvojil sploh prvo zlato olimpijsko medaljo za samostojno državo.

Človek za zgled v negotovih časih
"Pravi človek, športnik, ki ga krasi precej odlik, predvsem pa natančnost. Pred časom mi je potožil, da bo težko posegel visoko, ker ne vidi več dobro. Sprašujem se, kaj bi šele bilo, če bi videl najboljše," je bronastega v streljanju z malokalibrsko puško na 50 m leže predstavil predsednik OKS-a Janez Kocijančič.

"Sloveniji nastopi teh ljudi, ki so prebijali led za slovenski šport, v teh težkih časih vračajo ponos in voljo, da se spoprijemajo s problemi, in zaupanje v lastne moči. Ponosen sem na Rajmonda in ti pri tem čestitam. Upam, da se bo tvoja pot, ki je med našimi olimpijci najbolj dolgotrajna, še nadaljevala najmanj do Ria de Janeira," Kocijančič ni skrival veselja nad novim uspehom 49-letnega strelca, ki že osmič sodeluje na olimpijskih igrah.

Mikolič: "Medalja velika kot Triglav"
Besedo je dobil seveda tudi Debevčev trener Lojze Mikolič, ki si javno skoraj več ne upa povedati, da s svojim varovancem sodeluje že neverjetnih 34 let. Raje je Mikolič izpostavil trenutek, ko je začutil, da bo to uspešen dan. "Ko se je pooblačilo, česar sva si na strelišču najbolj želela, sem mu rekel: Nekdo naju ima zgoraj rad. Finale je odlično odstreljal, čisto blizu je bilo tudi 2. mesto, a mislim, da je tudi ta medalja velika kot Triglav," je bil nad doseženim presrečen trener, ki kljub 73-letom tudi tokrat ob podelitvi medalje ni mogel zadržati solz.

"Sreče tokrat niti nisem potreboval"
Govoru seveda ni mogel ubežati tudi junak dneva, ki pa je ostal zvest sebi. "Upam, da je skromnost moja vrlina. Mislil sem, da bomo za finale in v njem potreboval tudi kanček sreče, a je nato nisem niti rabil, če bi jo pa prejel, bi pa tudi prehitel Belgijca Coxa," je "realist" Debevec omenil, da medalja še zdaleč ni padla iz neba po goli sreči.

Napoved za kraljevsko disciplino trojni položaj, v kateri je osvojil svoji dve prvi olimpijski medalji (zlato v Sidyneyju in bron v Pekingu), ostaja zadržana. "Še naprej bom ostal skromen. Mogoče bom nastopil bolj sproščeno in z višjim nivojem, a boj za finale je moj domet," evforijo in prevelika pričakovanja umirja najboljši slovenski strelec vseh časov.

Na Rio že ima lepe spomine
Kljub statustu najstarejšega člana slovenske olimpijske odprave v Londonu se zimzeleni Debevec še ne namerava upokojiti. "V Riu sem nastopil davnega leta 1990, kjer sem na svetovnem pokalu osvojil dve zlati in eno srebrno kolajno. Lani sem bil tam s svojo ekipo na svetovnih vojaških igrah, kjer smo bili srebrni. Tako, da imam lepe spomine na Rio. Obljubim vam, da bom dal vse od sebe, da bom odpotoval tudi v Rio!"

Torej, kdaj bo naslednje slovensko slavje v Londonu in seveda kdo bo na vrsti?