Ko je gorenjska alpska smučarka pred petimi leti v Garmischu pri 20 letih na tekmi svetovnega pokala v slalomu osvojila tretje mesto, si verjetno ni mislila, da bo imela v naslednjih letih toliko težav. Na začetku lanske sezone jo je ustavil padec v Lake Louisu in vrnila se je šele v olimpijski sezoni. V nedeljo je na superveleslalomu z enajstim mestom v Cortini d'Ampezzo nakazala, da bo v Sočiju napadala deseterico, morda pa se ponudi priložnost za še kaj več.

Zlata lisica bo spet v Kranjski Gori. Bi lahko rekli, da boste imeli prednost domačega terena?
Niti ne. V mlajših kategorijah smo imeli v Podkorenu nekaj tekem, vendar pod sedežnico, kjer je teren položnejši. Zadnja leta tam nismo veliko trenirali, še takrat, ko smo, pa smo imeli termin od sedmih do devetih zjutraj, tako da smo začeli v temi. Je pa vsekakor doma zelo lepo tekmovati. Dober občutek je, da spet spiš v svoji postelji in da si med domačimi.

Boste lahko vsaj kakšen dan pred tekmo trenirali v Podkorenu?
Ne, to ni dovoljeno. V Innerkremsu bomo, kjer mislim, da bomo imeli tudi dobre razmere. Po eni strani je škoda, da pred domačo tekmo na terenu ne moreš trenirati, ampak prej so bile razmere slabe, zdaj pa je proga zaprta.

Verjetno boste na Zlati lisici le v nedeljo na štartu?
Tako je, tekmovala bom v slalomu in glede na letošnje rezultate bi si želela priti v finale.

Zakaj vam v slalomu to sezono ne gre po željah?
Rada bi bila tako sproščena kot v hitrih disciplinah. Ne smem misliti, kaj se bo zgodilo, ampak samo to, kaj moram narediti.

Ste v Cortini d'Ampezzo ravno zato dosegli nekaj lepih rezultatov, ker so vas uvrstili med olimpijske potnike in se s Sočijem niste obremenjevali?
Dosegla sem eno od norm in nihče mi ne more očitati, da mi je kdo podaril nastop. Zaslužila sem si ga, čeprav nisem dosegla najzahtevnejše norme, ampak tisto drugo normo - en rezultat med 16 plus da si na 30 odstotkih tekem, na katerih štartaš, med 30.

So vas v Cortini štiri tekme v štirih dneh precej izčrpale?
Fizično in psihično, ampak sem vesela, da sem zdržala in bila vsako tekmo zbrana. Nisem imela pomislekov, ali mi bo uspelo ali ne, ampak sem bila v položaju, ko sem si rekla le: to moraš narediti. Zadovoljna sem seveda predvsem z nedeljskim 11. mestom v superveleslalomu, v soboto pa sem bila po smuku v cilju na neki način šokirana. Z relativno nizkim zaostankom sem bila komaj 28. Razmere so bile imenitne, očitno so smučarke tvegale vse in ena majhna napaka te je stala veliko mest. V eni sekundi je bilo 23 tekmovalk, kar pove vse.

Bistveno je, da ste si pred Sočijem dvignili samozavest.
Malce pozno, a vendar. Tega bi si želela že na začetku sezone. Sezono sem začela v Leviju, kjer nisem osvojila točk, sledil je ekstremno težak Beaver Creek. Lažje bi bilo, če bi šli najprej v Lake Louise, ki ni tako zelo težak.

Je bilo kaj strahu, ko ste spet prišli na teren, kjer ste se v sezoni prej hudo poškodovali?
Ko sem se na prvem treningu smuka približala tistemu mestu padca, sem nekaj vrat prej za hip pomislila na to. Rekla sem si, to je pa tisto nesrečno mesto, ampak vseeno nisem šla v obrambni položaj in je bilo vse v redu. Vsak dan je bilo bolje, vedno bolj sem bila lahko sproščena.

V kateri disciplini lahko v Sočiju pričakujte največ?
V vsaki disciplini seveda upaš na največ. Lahko imaš preblisk in ti uspe kaj velikega. Morda ti na treningu ne gre, na tekmi pa se odločiš, da narediš nekaj več in ti enostavno uspe. Verjetno lahko največ pričakujem v superkombinaciji, nočem pa nobeni disciplini dajati prednosti.

Pred dvema letoma ste bili z olimpijsko generalko lahko kar zadovoljni ...
Dobro je bilo. Bila sem 14. Proga je raznolika, veliko sprememb je, menjujejo se tehnični in drsalni deli.

Manj zadovoljni pa ste bili s tamkajšnjimi letališči.
Vedno težave s prtljago, pregledi, čakanjem ... Pred dvema letoma smo šele ob dveh ponoči prišli v hotel.

Nihče vas ne šteje med favorite, na velikih tekmovanjih se je pa že velikokrat zgodilo, da je presenetil kdo iz ozadja. Zakaj ne bi uspelo vam?
Vem, da ne sodim med favorite, in to mi ustreza. Kar naj se mediji ukvarjajo z drugimi, jaz sem moram le v miru pripraviti na vsak nastop. To bodo moje druge olimpijske igre, kakšne evforije ne bom čutila, vse bom dojemala malo drugače kot pred štirimi leti, ko mi je bilo vse novo.

Koliko ruskih besed znate?
Znam pozdraviti, vprašati, kako si in da je treba smuči skupaj speti. Pred tremi leti so me Rusi povabili na državno prvenstvo in sem bila tam dva tedna. Nekaj sem se naučila. Na koncu sem že skoraj brala ruske časopise.

Boljši ste v francoščini, kajne?
Tam sem že toliko napredovala, da se lahko pogovarjam. Razumela sem že prej, govoriti je malo težje.

Knjiga je vedno med vašo prtljago. Je res, da berete tudi na štartu?
Da, knjigo vzamem s sabo in kdaj za večjo mirnost berem knjige tudi na štartu.

Je v Zauchenseeju pomagalo? Kako divji je tisti "prosti pad" takoj po štartu?
Že na ogledu me je kar stisnilo v želodcu, ko sem prišla v radius. Tam moraš malo dvigniti boke, sicer te kar stisne skupaj.

In katera je bila vaša zadnja knjiga, ki vam je krajšala čas?
Ob tebi. Gre za roman, ki govori o tetraplegiku. Zadnjih 20 strani prebereš na dušek.