Za 30-letno Črnjanko je seveda naporno obdobje: "Zahtevni dnevi, dolgi dnevi. V hitrih tekih narediš en tek in je vsega hitro konec, v teh slalomih, veleslalomih in superkombinacijah pa je dan dolg. Vse skupaj so pa dolga dva ali trije tedni. Ko se zavedaš, da imaš vsak dan priložnost za medaljo, se na tem nivoju še bolj pripraviš, od sebe zahtevaš maksimum, telo pa ima svoje meje. Včasih nemogočih stvari ne moreš zahtevati ..."

"Sem jutranji tip, nisem sposobna spati do enajstih"
Pričakovano je bila po petkovem slalomu pod žarometi razočarana nad osmim mestom: "Nočne tekme so težja stvar ... V mojem življenjskem ritmu so bile tekme vedno jutranje, nisem večerni tip. Bolj jutranji. Zame je bilo težje. Nisem sposobna spati do enajstih, da bi si ta dan prestavila na popoldan, ampak se zbudim normalno. In seveda biti zbran cel dan je težko. Sem jutranji tip. Zbujali so me ob štirih, ker sta morala ata in mama v službo ob šestih zjutraj ... Treba je bilo iti v varstvo, tako da sem navajena teh jutranjih ur, s tem nimam težav, je pa res, da me zvečer zato zmanjka."

"Verjamem, da se še da kaj narediti"
Nato pa je dodala, da ji bo petkova jeza še prav prišla v nadaljevanju sezone, kjer v svetovnem pokalu v skupnem seštevku na petem mestu za vodilno Mario Höfl-Riesch zaostaja 325 točk: "Vsak neuspeh ti da nekaj, kar ti neuspeh ne da. Da te malo podžge. Ne vem, ali je to jeza, da to ni to ... Vsaka taka stvar in četrta in peta mesta na olimpijskih igrah me tako jezijo, da so to tudi tisti razlogi za ti dve zlati medalji. Ta slalom včeraj mi ni šel dol, bo pa voda na mlin za naprej." O sklepnem delu sezone: "Odprto je še vse, tega se vsi zavedamo. S temi medaljami bom bistveno bolj zapolnjena smučala naprej, bistveno manj obremenjena, to ne pomeni še nič. Moramo počakati, da vidimo, kako bo steklo. Verjamem pa, da se še da kaj narediti."

Dosegla sem vse ambicije v športu
Svoje cilje v izjemni športni karieri je Mazejeva očitno zdaj izpolnila, kar je še enkrat potrdila: "Ta pika na i mi je manjkala po prejšnji rekordni sezoni v svetovnem pokalu. Bila je moja edina motivacija, ta želja, da se vrhunsko pripravim na olimpijske igre. Zdaj lahko mirno povem, da so bile olimpijske igre moja edina želja, ki me je vlekla, da sem vztrajala. Zdaj sem dosegla vse ambicije v športu."

"Deliti tako kolajno s takšno osebo je lepo"
Njen prvi vrhunec iger je bil seveda olimpijski smuk: "Smuk je bil res izjemen. Letos mi je šel smuk najbolje, najboljše rezultate imam v tej disciplini. To progo sem osvajala iz dneva v dan bolje, za tekmo pa prihranila najboljše. Da mi je to uspelo prenesti na teren in ostati mirna in hladna, je gotovo vrhunsko. Ta trenutek z Gisinovo, ki naju ni ločil niti za tisočinko, je bila posebna situacija v športu nasploh. Predvsem pa z vidika, da sva si precej podobni. Gisinova ima ogromno talentov, vozi vojaško letalo, njena življenjska pot je bila takšna, da se je odločala med pilotiranjem in smučanjem. Odločila se je za zadnje in tudi tu dokazala, da je izjemna. Kot osebnost jo zelo cenim, in deliti tako kolajno s takšno osebo je lepo."

"Nisem bila favoritinja, ampak imam znanje"
Tudi veleslalom je odpeljala kot šampionka: "Veleslalom je bila vedno moja disciplina. Je bazična disciplina, tako da je bila s tega vidika zame gotovo najpomembnejša disciplina. Vedno sem bila v njej najboljša. Letos nisem bila favoritinja, ampak imam znanje. Da mi je to uspelo izkoristiti zlasti v prvi vožnji za prednost v drugi, je bilo zelo važno."

"Všeč mi je besedilo, všeč mi je to, kar govori"
Na zadnji podelitvi veleslalomskega odličja sta bila prisotna tudi njena starša: "Navajena sem se kontrolirati. Ta šport me je tako discipliniral, včasih si ne pustim jokati, pa bi lahko. Cmok sem imela v grlu, ko sem videla mater in očeta na podelitvi, ker ju po navadi ne vidim tako blizu, tu pa so bile le olimpijske igre in sta bila prva za ograjo. To je bilo res posebno doživetje. Kar se pa tiče himne - všeč mi je besedilo, všeč mi je to, kar govori. Čutim jo. V tistem trenutku ne razmišljam o ničemer drugem kot o tem, kar govori besedilo."

Dokazali, da se s skupnimi močmi da več
Ekipni duh znotraj slovenske reprezentance je navdušil tudi Mazejevo, kar je priznala na novinarski konferenci: "Ta energija, ki smo jo tu prenašali tudi prek interneta z enega na drugo prizorišče, iz obalne v gorsko športno vas. To, da smo na tak način stopili skupaj, kot športniki Slovenije, in dokazali, da se s skupnimi močmi da več. Vsak posameznik je že vrhunski, delčki ekipnega duha in energije olimpijske ekipe pa so tisto, kar te še dodatno dvigne. V vrhunskem športu smo vsi na zelo visoki ravni, in majhne stvari so tiste, ki potem delajo velike razlike."

Vera v olimpijsko zlato sega v Vancouver
Kje je Mazejeva začela verjeti v olimpijsko zlato? "V Vancouvru sem začela verjeti, da je zlata olimpijska medalja dosegljiva. V Vancouvru sem bila blizu zlata, a ga za zelo malo izgubila. Takrat sem prišla s petega mesta na drugo mesto in rekla, da ne bo nič. Ampak so tudi tam vse zaostajale. Ti spomladanski pogoji so taki, da se proge uničijo v drugem teku - Vancouver je bil, kar se tega tiče, zelo podoben Sočiju. Vpliv na sneg je precejšen. V Vancouvru, ko sem nosila zastavo na otvoritvi, sem razumela, kako je ta stvar važna in kaj pomeni za eno državo in enega športnika. Mislim, da se je na otvoritvi vse skupaj odprlo. Od takrat so minila štiri leta, in stvari smo samo nadgrajevali. Tu je moje smučanje bistveno boljše kot takrat. Tam sem v tistem superveleslalomu dobesedno naredila čudež, medtem ko se zdaj tu in atletsko in smučarsko v vseh disciplinah počutim na višjem nivoju. Ta vera v zlato je bila še večja."

V Lienzu je začela blokirati vse
Še enkrat pa se je spomnila na črne dni v svetovnem pokalu v Lienzu konec decembra, kmalu zatem je sledil tudi odhod trenerja Walterja Ronconija iz ekipe: "Tam se nam je vse podiralo. V bistvu se mi je prvič v štirih letih zgodilo, da sem bila brez treninga pred tekmo. To se mi ni nikoli zgodilo in teh očitkov nisem mogla več 'bremzati'. Tu ni bil kriv Massi, ampak mislim, da je Walter (Ronconi, op. a.) tisti, ki bi moral poskrbeti za te stvari. Smučati v celcu, pa potem priti na led, kakršnega imajo hokejisti, kakor je bilo v Lienzu ... Nisem se znašla in sem začela blokirati vse. Vse se mi je začelo ustavljati, razočarana sem bila nad tem, nad onim, nad tretjim. Mislim, da je bil tudi to razlog, da se je vse skupaj razvijalo v takšni smeri ... Po Lienzu sva se z Andreo (Massijem, op. a.) začela zavedati, da to ni to ... Preveč težav, preveč stvari, ki ne grejo, preveč težko, preveč energije za nič. Nujno je bilo to spremeniti."

"Te medalje niso samo moje"
Z novim trenerjem, Maurom Pinijem, je seveda bolj zadovoljna: "Pinija poznam že precej let, odkar je delal z Mario Contreras, zame je bil eden najboljših trenerjev. Ko je delal z Laro Gut, smo večkrat trenirali skupaj. Gre pa bolj za človeško kemijo, ki tu funkcionira, prej pa pač ni. Gotovo je veliko bolj profesionalen v svojem poklicu kot mogoče Walter, veliko več izkušenj ima kot trener, delal je z veliko tekmovalci. Te medalje niso samo moje, ampak ekipno delo. Vsak je dodal svoj košček v to zgodbo, ki je zdaj popolna."