Tina Trstenjak, olimpijska zmagovalka. Foto: Reuters
Tina Trstenjak, olimpijska zmagovalka. Foto: Reuters

Že davno so minili časi, ko so se olimpijci potegovali za čast in oljčno vejico, v 21. stoletju je denar pomemben motivacijski dejavnik na poti do slave. Zlata medalja iz Ria de Janeira je najvišje ovrednotena v Maleziji, medtem ko na primer norveški ali hrvaški športniki večinoma tekmujejo le iz ljubezni do športa.

Od velikih reprezentanc so najbolje nagrajeni Italijani, ki bodo z zlatom bogatejši za 150.000 evrov, ter Rusi s 100.000 evrov. To je le petina tistega, kar lahko prejme olimpijski zmagovalec iz Malezije, ki bo obdarjen kar z zlato palico, trenutno vredno okoli pol milijona evrov.

Združene države Amerike, ki vodijo na razpredelnici medalj v Riu, niso tako radodarne - 20.000 evrov, še manj pa v Avstraliji, kjer je zlato vredno le 240 evrov, ali Veliki Britaniji, kjer bo vlada olimpijskim prvakom podarila plišastega medvedka.

Zlata kolajna najtežja v olimpijski zgodovini
Slovenija se uvršča nekako v zlato povprečje v tem segmentu. Tina Trstenjak bo dobila 20.000 evrov od države in še enkrat toliko od Olimpijskega komiteja Slovenije. Po plačilu davkov ji bo ostalo približno 35.000 evrov. Peter Kauzer je zaslužil 17.500 evrov, Ana Velenšek pa 15.000. Zlata medalja je sama po sebi tudi nekaj vredna. Težka je skoraj pol kilograma, s čimer je najtežja v olimpijski zgodovini, vrednost kovin, ob tem, da je le en odstotek zlato, 92,5 srebro in 6 % baker, pa je približno 550 evrov. Polovico manj je vredna srebrna in zgolj dva evra bronasta.