22-letna simpatična članica kranjskega Triglava je že pred šestimi leti okusila slast evropskega naslova. V Antwerpnu je zmagala na 400 metrov prosto. Nazadnje smo o njej v presežkih pisali maja 2004, ko je na evropskem plavalnem prvenstvu v 50-metrskih bazenih v Madridu osvojila srebro na 200 metrov hrbtno in 800 metrov prosto. Nato se je krivulja obrnila navzdol. Pot iz krize je našla šele to jesen. Dobri izidi v ZDA, kjer Čarmanova študira od leta 2002, so obetali veliko. Zlate medalje vseeno ne.

Verjetno naslova prvakinje niste pričakovali. Kaj je bilo odločilno?
Letos sem se zelo posvetila hrbtnemu slogu in nisem nič trenirala kravla. Veliko sem delala na podvodnih delfinovih udarcih, in to se mi zdi, da je odločilo. Moji udarci so bili močnejši.

Kaj so rekle tekmice? Ste jih zelo presenetili?
Nismo se veliko pogovarjale. Ukrajinka Irina Amšenikova je bila videti razočarana z bronom. Srebrna Francozinja Ester Baron mi je prva čestitala. Mislim, da sem jo presenetila.

Kako ste doživeli osmi zaporedni naslov Petra Mankoča?
Plaval je pred mano in sem ga spremljala. Še preden je skočil v vodo, sem vedela, da bo zmagal. Vsaka čast, osmič zapored. Kapo dol Petru.

Na evropskem prvenstvu ste bili le štirje Slovenci, pa vendar zelo uspešni. Bi bilo treba na prvenstva pošiljati le tiste, ki lahko računajo na vrhunsko uvrstitev?
Zdi se mi prav, da gredo vsi, ki so izpolnili normo. Vsako prvenstvo je priložnost, da se veliko naučiš, kar posebej velja za mlade. Tudi jaz sem šla na prvenstva, ko nisem bila v špici.

Vedno ste bili vzdržljivi, zdaj ste popravili tudi hitrost. Je skrivnost v posebnem treningu?
Letos nisem delala toliko na dolgih progah, kot sem prej v kravlu, ko sem tekmovala na 400 in 800 prosto. V hrbtnem slogu sta zame pomembni razdalji le 100 in 200 metrov in sem temu primerno trenirala in delala več na hitrosti. Podvodne udarce sem morala izpiliti.

V Madridu ste leta 2004 osvojili dve medalji, potem pa na velikih tekmovanjih ni bilo več pravih uspehov. Kaj je bil vzrok za krizo?
Predvsem to žongliranje z disciplinami, 400 in 800 kravl, 200 hrbtno. Nisem se osredotočila na tisto, kar bi rada plavala. Letos sem si rekla: najraje plavam hrbtno, in to bom trenirala.

Ste kaj obupovali, razmišljali o koncu kariere?
Ne, ker sem na univerzi vedela, da bom tam plavala štiri leta in je veliko priložnosti, da se vrnem. Trener me je pri tem vedno spodbujal.

Normo za olimpijske igre ste izpolnili. Se že igrate z mislijo, koliko bo treba plavati za finale na 200 metrov hrbtno?
O tem nikoli ne razmišljam. Še zdaj, ko sem prišla na evropsko prvenstvo, nisem vedela, kdo bo plaval. Poskušam se osredotočiti le na svoje plavanje.

Kaj pravijo trenerji, koliko rezerv še imate na 200 hrbtno?
Slišala sem komentarje, da imam nekaj sekund rezerv, še posebej na 25-metrski razdalji. Če bom delala tako kot zdaj, se da še kakšno sekundo ali dve popraviti osebni rekord.

Kaj vam je pozitivnega prinesel študij v ZDA?
Zdi se mi, da veliko. Pogosto rečem: če ne bi šla, v tem trenutku ne vem, če bi še plavala, ker sem imela veliko vzponov in padcev. V Sloveniji je premalo sovrstnikov, ki bi me potegnili naprej. Na tej univerzi je 25 punc, ki se spodbujamo, in to zelo pozitivno vpliva na kariero.

In kaj najbolj pogrešate?
Mamino kuhinjo.

Kdo je glavna zvezda v Dallasu? Košarkar Dirk Nowitzki ali igralec ameriškega nogometa Tony Romo?
Dirk Nowitzki. Letos sem šla prvič na tekmo Dallasa. Sem ga videla v akciji.

T. O.