Franjo Bobinac je od decembra 2022 predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Franjo Bobinac je od decembra 2022 predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.

"V želji, da se vojna v Ukrajini čim prej konča in da se v teh težkih časih ukrajinskim športnicam in športnikom čim bolj pomaga, pa je treba imeti pred očmi tudi spoštovanje človekovih pravic in nediskriminatorno obravnavo vseh športnikov ne glede na narodnost, raso, spol, jezik in vero, skladno z Olimpijsko listino in Ustanovno listino Združenih narodov. To je cilj, ki ga zasleduje mednarodna krovna športna organizacija, katere del je tudi Olimpijski komite Slovenije," je zapisal predsednik OKS-ZŠZ-ja Franjo Bobinac.

"V športu ni prostora za politiko, zato v okviru naše mednarodne olimpijske družine ves čas iščemo različne načine, da ta ostane čist, z jasnimi pravili in dostopen vsem. Idealna rešitev te zapletene situacije ne obstaja. V okviru OKS-ZŠZ-ja zato podpiramo stališče MOK-a pri nadaljnjem iskanju rešitev v korist športa, v nobenem primeru pa ne podpiramo nekaterih razmišljanj o bojkotu največjega športnega dogodka na svetu," je v sporočilu za javnost dodal Bobinac.

Smernice podaja delovna skupina

Občutljivo vprašanje vrnitve ruskih in beloruskih športnikov na olimpijske igre v Parizu 2024 želi MOK reševati skupaj z neodvisno delovno skupino. Novo telo naj bi poskrbelo za enotno tolmačenje smernic MOK-a za vrnitev športnikov obeh držav na mednarodna tekmovanja. Dalo pa naj bi tudi smernice za morebitno vrnitev športnikov obeh držav na olimpijske igre, ki ga MOK na torkovem zasedanju v Lozani še ni podprl.

V torek je MOK podprl vrnitev ruskih in beloruskih športnikov na mednarodna tekmovanja. Ruski športniki naj bi nastopali pod nevtralno zastavo brez nacionalnih simbolov.

Brez športnikov zaposlenih v vojski ali policiji

Športniki obeh držav, ki so povezani z vojsko in drugimi varnostnimi organi, naj bi bili še naprej izključeni z vseh vrst tekmovanj. Na zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu 2018, kjer so Rusi zaradi sistematičnega dopinškega sistema v državi nastopali pod olimpijsko zastavo, so dobro polovico medalj osvojili športniki, ki so zaposleni v vojski in policiji. Eden od pogojev je tudi, da na tekmovanja ne smejo športniki, ki so podprli napad Rusije na Ukrajino.

Brez vrnitve (belo)ruskih ekip

MOK je mednarodnim športnim zvezam predlagal še, da tekmovanja spet odprejo za športnike iz omenjenih držav. Za zdaj tako ostajajo za Ruse in Beloruse zaprta le moštvena tekmovanja. Manjka pa dokončna odločitev o nastopu na olimpijskih igrah 2024.

Prireditelji evropskih iger na Poljskem nezadovoljni z odločitvijo MOK-a