Le Telma Monteiro je bila včeraj močnejša od slovenske borke Kaje Kajzer. Foto: EPA
Le Telma Monteiro je bila včeraj močnejša od slovenske borke Kaje Kajzer. Foto: EPA

Tudi tokrat je z našimi judoisti Dare Rupar, ki je za Val 202 pripravil naslednjo Športno zgodbo:

Če je kdo mislil, da se je v ogromni Areni O2 v jesenskem času končalo slovensko nabiranje medalj, se je očitno močno zmotil. Že takoj po tedanjem prvenstvu je slovenska stroka na čelu z Marjanom Fabjanom opozorila, da se naši judoisti ob vsem, kar je prineslo nesrečno olimpijsko leto 2020, niso najbolje znašli. Predvsem so najbolj pogrešali dobre nasprotnike v pripravljalnem obdobju in v tistem času čim več mednarodnih druženj s konkurenco. Tega preprosto ni bilo. Doma pa ni dovolj res kakovostnih borcev, da bi se lahko pripravili na tako zahtevne tekme, kot so evropsko ali svetovno prvenstvo in seveda olimpijske igre.

Kaja Kajzer srebrna, Maruša Štangar klonila v borbi za bron

Čeprav je tudi v tem letu vražji nesramnež z imenom covid 19 še vedno z nami, pa so se v vseh slovenskih klubih znali prilagoditi danim razmeram. Tudi popolnega zaprtja ni bilo kot lani spomladi. Predvsem ne za vrhunske tekmovalce. Večina med njimi pa je tudi znala najti kampe v tujini. In še nekaj je pomembno: letos tudi evropska in mednarodna zveza skrbita za tekmovanja, in to se najbolj pozna. Lani ni bilo tekmovanj več kot pol leta, tako da je prvenstvo v Pragi dobesedno padlo kar z neba, saj so ga trikrat tudi prestavili in ga na koncu stlačili v tekmovalni koledar ob koncu novembra.

Čeprav te nevšečnosti še vedno niso mimo, pa so se zdaj tudi organizatorji zelo dobro pripravili na vse skupaj v danih razmerah. V večini držav so tudi oblastniki dojeli, da je šport nujen. Da se ne sme ustaviti, pa četudi ni gledalcev na tribunah. V Lizboni, ki je v tem letu evropska prestolnica športa, so za tekmovanje pripravili še večjo dvorano kot Čehi. Večina pri nas večnamenske dvorane Atlantico ne pozna. Zgrajena je bila za potrebe Expa, zelo dobro pa si jo bodo za vedno zapomnili hrvaški rokometaši, ki so tu leta 2003 osvojili svetovni naslov. In od včeraj tudi Kaja Kajzer, ki se je kot 14. članica slovenske judoistične družine vpisala na seznam dobitnice evropske medalje.

Kaja Kajzer je postala deseta Slovenka z odličjem evropskega prvenstva, če štejemo še moške, pa je zdaj skupaj 14 Slovencev z medaljo EP-ja. Foto: EPA
Kaja Kajzer je postala deseta Slovenka z odličjem evropskega prvenstva, če štejemo še moške, pa je zdaj skupaj 14 Slovencev z medaljo EP-ja. Foto: EPA

Pred finalom z izkušeno domačinko Telmo Monteiro smo se dolgo spraševali, ali bodo prevladale izkušnje ali mladostna zagnanost. Monteirova je za svoj šesti evropski naslov po šestih letih prišla že do 15. medalje na evropskih prvenstvih. Zanimivo, da ob tem nikdar ni bila niti svetovna, kaj šele olimpijska prvakinja.

Med slovenskimi judoisti ima največ evropskih medalj Lucija Polavder, ki jih je zbrala osem. Kaja Kajzer je pri 21 letih deseta Slovenka z medaljo. Štirikrat so na zmagovalni podest stopili slovenski judoisti. Zadnji med njimi Adrian Gomboc pred tremi leti. In čeprav nikdar nočem vzbujati kakšnega hudega pritiska nad športniki, se mi zdi, da bo v Atlanticu danes v kategoriji do 63 kilogramov med ženskami skoraj kot na kakšni od kolesarskih dirk v zadnjem obdobju. V vlogi prve in druge nosilke se bosta namreč borili Tina Trstenjak in Andreja Leški. Štajerka ima že vse vrste medalj, Primorka pa morda prav danes tu v mestu športa z letošnjo letnico stopi na pot, ki jo je včeraj načela Kaja Kajzer. No, z vsaj prijetnejšim zaključkom, kot ga je včeraj za konec dočakala Ljubljančanka, ki si je žal poškodovala levo stopalo.