Blaž Janc v dresu Barcelone na nedavni tekmi Lige prvakov proti Kielu. Foto: EPA
Blaž Janc v dresu Barcelone na nedavni tekmi Lige prvakov proti Kielu. Foto: EPA

24-letni Janc velja za enega najboljših igralcev na položaju desnega krila. Meteorski vzpon je še ne polnoleten začel v Celju, po dveh sezonah v Kielcah pa je prišla ponudba devetkratnega evropskega klubskega prvaka, o kateri sanja vsak rokometaš.

187 cm visoki rokometaš iz Loga pri Sevnici se je v Barceloni dobro znašel. Lažje mu je (bilo) tudi zato, ker sta v klubu še dva Slovenca Jure Dolenec in Domen Makuc. Pred napornimi meseci, ki prihajajo, je nekaj misli strnil v spodnjem intervjuju.


Poleti ste se preselili v Barcelono, enega največjih klubov v svetu športa. Kako ste se privadili na življenje v katalonski prestolnici?
Najprej moram reči, da sem izredno vesel in ponosen, da mi je s trdim delom, odrekanjem in z veliko vloženega truda uspelo zaigrati za institucijo, kot je Barcelona. Res mi je v čast, da nosim dres Barcelone. Hitro sem se privadil, saj so mi pomagali tudi ljudje iz kluba. Zagotovo zaradi korone še nisem doživel prave Barcelone, kar se tiče utripa življenja v mestu, a tudi to bo še prišlo. Vsekakor sem vesel, da živim in igram v Barceloni.

Kaj vam je po življenjski plati najbolj všeč v Barceloni, kaj pa najbolj pogrešate?
Zagotovo mi je najbolj všeč vreme. Po pogovoru z domačimi in znanci slišim, da bo v Sloveniji že snežilo, tu pa smo imeli v nedeljo 18 stopinj Celzija, tako da smo se sprehajali v kratkih rokavih. Tudi hrana, kulinarika, mi je zelo všeč, predvsem tapasi. Ljudje so umirjeni,
sproščeni in odprti. Kaj bi pogrešal? V decembru malo snega, da bi pričaral praznično vzdušje, a se tudi nad toplim soncem ne bom pritoževal.

Slovenska trojka v Barceloni Jure Dolenec, Blaž Janc in Domen Makuc. Foto: Instagram Blaž Janc
Slovenska trojka v Barceloni Jure Dolenec, Blaž Janc in Domen Makuc. Foto: Instagram Blaž Janc

Kako ste se ujeli s trenerjem Xavijem Pascualom in soigralci?
S trenerjem Xavijem sva bila na liniji že pred podpisom pogodbe. Res je vrhunski trener in sem vesel, da treniram pod njim. Tudi soigralci so me sprejeli odlično, počutim se del ekipe in moram reči, da je atmosfera fenomenalna.

Vam je lažje, ker sta v klubu še dva Slovenca – Jure Dolenec in Domen Makuc? A verjetno v zadnjem času zaradi ukrepov proti novemu koronavirusu druženje zunaj treningov in tekem ni mogoče, kajne?
Nekaj najlepšega je, ko igraš v tujini, da imaš Slovence zraven sebe. Jure, ki je tu že četrto sezono, mi je precej pomagal na začetku pri urejanju stvari, za kar sem mu hvaležen. Glede druženja zunaj igrišča je trenutno malce težava zaradi vseh omejevalnih ukrepov, a sem prepričan, da se bomo po koncu pandemije znova družili in uživali.

Barcelona vedno meri najvišje, tudi v letošnji sezoni bo tako. Začeli ste jo dobro. V Ligi prvakov ste ob sedmih zmagah še edini neporaženi. Enako je v španskem prvenstvu, kjer ste nanizali 13 zmag zapored. Kakšna je vaša ocena začetka sezone?
Glede na vse okoliščine smo začeli super. Moramo biti zadovoljni, saj smo neporaženi. Upam in verjamem, da bomo v tem ritmu tudi nadaljevali. Za zdaj je vse v najlepšem redu. Upam le, da bomo zdravi.

Imate priložnost, da osvojite dve Ligi prvakov v eni sezoni, saj vas konec decembra v Kölnu čaka še zaključni turnir za lansko. Najprej 28. decembra polfinale s PSG-jem, nato pa dan pozneje morebitni finale z zmagovalcem dvoboja med Kielom in Veszpremom. V zadnjih 14 dneh ste dvakrat zanesljivo premagali Kiel, kar kaže, da ste morda tudi favoriti turnirja. Kako vidite razmerja moči na final fouru?
V Barceloni so vsako leto cilji najvišji. Res bi bilo nekaj najlepšega, da bi v enem letu osvojili dve največji lovoriki. Zagotovo gremo v Köln po zmago. Nekaj pritiska je zaradi tega, a igramo v Barceloni, kjer se moraš navaditi živeti s tem. Smo v dobri formi, a na final fouru favoritov ni. Vse štiri ekipe imamo približno enake možnosti. Odločala bo dnevna forma, vratarji. Gre za eno tekmo, na kateri je vse mogoče. Večkrat se je to že potrdilo.

Pred vami so naporni meseci, a ne samo na klubski ravni. Konec leta se bo namreč zbrala slovenska reprezentanca pred svetovnim prvenstvom v Egiptu, marca pa vas čakajo še kvalifikacije za olimpijske igre v Tokiu. Ali vam misli že kaj uidejo k reprezentanci, ali pa ste preveč zasedeni s tekočim dogajanjem?
Res je tekočega dogajanja in pomembnih tekem v klubu veliko. Se pa vsekakor veselim svetovnega prvenstva in olimpijskih kvalifikacij. Verjamem, da se bo ob upoštevanju zdravstvenih priporočil vse skupaj odigralo. Upam tudi, da bomo dosegli en lep rezultat.

Janc je kljub mladosti že vrsto let nepogrešljivi član slovenske reprezentance. Foto: EPA
Janc je kljub mladosti že vrsto let nepogrešljivi član slovenske reprezentance. Foto: EPA

Ali se kaj slišite z reprezentančnimi kolegi?
Smo ena dobra klapa in tudi med sezono zunaj reprezentančnih akcij ohranjamo stike. Z enimi malce več, z drugim manj, tako da smo na tekočem, ko se dobimo.

Rokometaš je tudi vaš mlajši brat Mitja, ki igra za Celje. Kako mu gre, mu veliko svetujete?
Mitja je že dobil priložnost na članski tekmi Lige prvakov, naredil je nekaj treningov s prvo ekipo. Svetujem mu veliko stvari, se pa nočem preveč vmešavati v njegovo igro in način življenja. Definitivno mu pa stojim ob strani in sem mu na voljo. Je velik potencial in verjamem, da bo slej ko prej dokazal, da lahko postane vrhunski igralec.

Leto 2020 si bom zapomnil po rojstvu sina. To je najlepša stvar, ki se mi je zgodila v življenju. Šele zdaj se zavedam, za kaj garam vsak dan. Res sem vesel, da sem dobil otroka, tudi dekle Zala se zelo dobro počuti. Oba sva srečna, uživamo kot družina in verjamem, da bo tako tudi naprej.

Janc o rojstvu sina Larsa

Stari ste šele 24 let, pa ste že veliko dosegli. Igrate v Barceloni, imate medaljo s svetovnega prvenstva, uspešno ste igrali na olimpijskih igrah, več evropskih prvenstvih. Kje leži ključ do tako hitrega vzpona?
Glava je najpomembnejša pri vseh stvareh. Poleg tega je pomembno, kako imaš urejeno zasebno življenje. Leta niso toliko pomembna. Nekdo odraste pri 18 letih, drugi potrebuje malce več časa. Jaz sem zelo hitro odrasel, imel razčiščeno, kaj si želim. Imam urejeno zasebno življenje, tako da se na igrišču res lahko posvetim samo igri.

Leto 2020 je za vas prelomno ne samo zaradi selitve v Barcelono, ampak še bolj, ker ste septembra postali tudi oče prvorojencu Larsu. Kako se znajdete v očetovski vlogi?
Leto 2020 si bom zapomnil po rojstvu sina. To je najlepša stvar, ki se mi je zgodila v življenju. Šele zdaj se zavedam, za kaj garam vsak dan. Res sem vesel, da sem dobil otroka, tudi dekle Zala se zelo dobro počuti. Oba sva srečna, uživamo kot družina in verjamem, da bo tako tudi naprej.