Tekmo smo imeli v svojih rokah in kar naenkrat ob visoki prednosti postali favoriti. Takrat se je psihološki moment obrnil. Poljaki so začeli igrati na vse ali nič, saj niso imeli več kaj izgubiti, medtem ko smo se mi ustrašili, da bi izgubili visoko prednost, zato smo bili malo v krču. V zadnjih minutah je manjkal Uroš Zorman, ki je izkušenejši od Sebastjana Skubeta, čeprav je treba reči, da je pred tem Skube vstopil v igro v pravih trenutkih in zabil dva gola.

Naša reprezentanca je najbolj izkušena
Če ocenim prvi del, potem se je videlo, da smo v prvem polčasu tekme s Švedi podlegli pritisku, ki je bil velik. Nemce in še posebej Poljake smo dobro ustavili z obrambo 3-2-1, ki je niso vajeni igrati. Imamo kakovostno in pa predvsem izkušeno reprezentanco, najbolj od vseh v naši skupini, saj je kar nekaj igralcev, ki so igrali že na prvenstvih 2001 in 2002.

Optimistično v drugi del
Pokazali smo, da se lahko kosamo z vsakomer. Poleg tega lahko v drugem delu igramo neobremenjeno, saj smo osnovni cilj dosegli. Glede na to, da nas lani na Hrvaškem ni bilo, na Norveškem pa smo bili 10., polfinale ni postavljen kot cilj, pač pa kot želja. Ustreza nam, da se najprej pomerimo s Čehi, ki morda ne bodo šli v tekmo s 120 odstotki, kot so to storili proti Madžarom, saj so prav tako izpolnili cilj. Ob morebitni zmagi bi se nato lahko s Francozi in Španci mirno udarili za polfinale. Dejstvo je, da se je rokometni vrh razširil. Če so ga pred 20 leti krojile 3 ali 4 reprezentance, potem danes temu ni več tako.