Kako se bo končal nogometni spor? Foto: Reuters
Kako se bo končal nogometni spor? Foto: Reuters

Voditelja podkasta SOS-odmev Slavko Jerič in Toni Gruden sta v izredni epizodi gostila strokovnjaka za športni marketing Tomaža Ambrožiča, ki je bil nad nedeljsko odločitvijo Superlige presenečen, iz prizme dobrih desetih let pa ne: "O tej možnosti smo poslušali kar nekaj let. Ves ta čas spremljamo analize, kateri klubi so najbogatejši. Nogomet gre od vstopa tujih lastnikov, ki so zamenjali tradicionalne lastnike in ustanovitelje, v smer, ki je bila navijačem v nekem trenutku sprejemljiva in je prinašala upanje, da bodo ti klubi še močnejši, a na koncu se je zgodilo nekaj, kar je logična posledica vsega − lastniki so se v določenem trenutku odločili, da je ta svet njihov."

Opozorilo

Pogovor je bil posnet v torek zjutraj, torej pred večerno namero nekaterih klubov, da se umaknejo iz Superlige.

Ne zanimajo jih skupnost ali navijači
Ambrožič je presenečen, da so se ti lastniki odtujili od navijačev. Pri tem je dal primer družine Glazer, ki je poldrugo desetletje lastnik Manchester Uniteda, v tem času pa je o tej temi dala medijem en sam intervju: "
To pove vse. Njih ne zanimajo skupnost ali navijači. Na klub gledajo kot na naložbo. Na igralce gledajo kot na premoženje, ki ga upravljajo. Verjetno smo vsi navijači na neki način krivi, da je do tega prišlo. Naivno smo verjeli, da bo to prineslo nekaj dobrega v nogomet."

Vabljeni k poslušanju
Angleški klubi in Inter se umikajo iz Superlige

Bogati, a v izgubah
Večina prvih odzivov je bila negativnih, komentatorji, novinarji, nekdanji igralci in navijači so predvsem poudarjali pohlep. V resnici pa je pomembno tudi to, da so klubi v izgubah. Vsi prebežniki so samo v zadnji sezoni izgubili več kot milijardo evrov, kar sogovornik izpostavlja kot paradoks: "Govorimo o najbogatejših in pohlepnih. Ti klubi so v zelo velikih finančnih težavah. Vzrok so neracionalno poslovanje v preteklosti, pehanje za lovorikami za vsako ceno, zapravljanje denarja v prepričanju, da se bo zlival nazaj v klube."

Kako pokriti izgube?
Svoje je naredila tudi pandemija, ki je finančni minus le še povečala. Ambrožič nadaljuje: "Bilance so v pandemiji dobile popolnoma drugačno sliko. V ozadju gre za bogate ljudi, ki so se znašli v položaju, ko ne vedo, kako naprej. Poglejmo samo Juventus, ta je v zadnjih treh letih odkrito napadal zmago v Ligi prvakov, zapravil je praktično vse, kar je lahko, pripeljali so Cristiana Ronalda, bili so evforični, pred tem so odprli še nov stadion, a njihove številke kažejo, da so v globokem minusu. Nimajo neke ideje, kako ta minus pokriti v nekaj letih zgolj z rednimi prihodki."

"Kolikor hitro bo mogoče, bodo klubi izključeni iz vseh naših tekmovanj."

Težko bo storiti korak nazaj
Prej omenjena zgodba z Glazerji in Manchester Unitedu ima tudi zgodbo o navijačih, majhen del se je uprl in ustanovil svoj klub, večji del pa se je preprosto privadil. Ambrožič je pravilno napovedal, da imajo navijači vseeno moč: "Razlika je ta, da v tem primeru ne gre samo za en klub. Tudi navijači se bodo morda čutili močnejše, da bi dobili več podpore pri širši javnosti. Morda bodo tudi ti lastniki čez kakšno leto videli, da to ni prava pot, in se morda umaknili drugim lastnikom. Dejstvo pa je, da bo težko storiti korak nazaj, ko bodo sprejeli obveznosti do JP Morgana. Takrat ne vidim več poti nazaj. Na drugi strani bodo imeli nekoga, ki jih bo držal neprimerno močneje, kot to zdaj velja za Uefo. Ko si enkrat v krempljih takih finančnih institucij, praktično ni izhoda."

Glavna bitka na ravni DP-jev
Ambrožič je poudaril, da v prvi vrsti ne gre za boj na ravni Uefa – Superliga: "Glavna bitka se bo bíla na ravni državnih prvenstev. Te lige so v največji nevarnosti. Če v Premier league (PL) ne bo več pomembno, na katerem mestu končajo ti velikani, če navijačev ne bo več zanimalo, kdo bo igral v nogometnih pokalih, potem se bojim, da bo tržna vrednost teh lig v prihodnjih letih drastično padla. Tega se zavedajo vsi preostali člani PL-ja. To je največja nevarnost, zato so odzivi politikov v teh državah tako glasni. Zavedajo se, da ta vrh piramide močno napaja tudi spodnji del. Če PL ne bo več sposoben zbrati treh milijard iz naslova televizijskih pravic, potem bodo vsi v škripcih. Na preostalih 14 klubih je ključna stvar, ali bodo za izključitev šesterice ali ne. Osebno si ne znam predstavljati, kako bodo veliki klubi uskladili termine s svojimi ligami, da bodo lahko v Superligi odigrali 18 tekem. Superbogati bi radi še več tekem. Na koncu bomo prišli do 60–70 igralnih dni. Če bodo imele potem ekipe po dve moštvi, bo to samo uničevalo substanco enega tekmovanja."

Nogometni velikani kot Gordon Gekko: Pohlep je dober

Moč imajo tudi igralci
Tomaž Ambrožič je ob koncu pogovora izpostavil pomen nogometašev in trenerjev: "Oni so tisti, ki imajo verodostojnost do navijačev. To je priložnost, da se ne dovoli več razmišljanje, da bi jih lastniki gledali kot naložbo. Lahko se pokaže, da so dejanski lastniki prav navijači. Ko se ocenjuje vrednost posameznih klubov, je prav navijaška baza ena ključnih postavk. To je tisti marketinški in finančni potencial, ki ga klub lahko ustvari. Če nimaš navijaške baze, potem nimaš vrednosti."

Razlike z ZDA so velike
Veliko se govori tudi o podobnosti z ameriškim zaprtim sistemom lig, kot so NBA, NFL in NHL, a Ambrožič poudarja: "V ZDA so lige lastniki vsega, tudi klubov. Gre za franšizni sistem, kjer klubi niso neodvisni in niso samostojni. Vsak igralec ima pogodbo z ligo, in ne s klubom. Zato so odnosi tako drugačni. Morda nekateri mislijo, da se lahko k nam prenese ameriški sistem. Morda nekateri lastniki razmišljajo, da bi svoj klub prenesli drugam."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Tomaž Ambrožič govori tudi o naslednjih temah:
- da je na finančnem trgu v tem obdobju veliko denarja,
- kakšne so bile posledice gledanosti pri prevzemu formule ena,
- Romanu Abramoviču kot edinem evropskem lastniku prebegle 12-erice,
- pri kateri organizaciji bi bili sploh registrirani nogometaši,
- kako realno je, da bi nacionalne lige izločile 12 klubov iz državnih prvenstev,
- primerjava s sporom Uleb – Fiba v košarki pred 20 leti,
- katere so morebitne pozitivne posledice nove Superlige,
- vloga predsednika Uefe Aleksandra Čeferina.

053 Nogomet na prelomni točki – gost Tomaž Ambrožič