Na markantni šesttisočak Tsoboje na odmaknjenem himalajskem območju Rolwaling se je prvič povzpela nemška alpinistična odprava leta 1972, slovenska alpinista pa sta opravila prvi pristop po severozahodni steni. Foto: Luka Stražar
Na markantni šesttisočak Tsoboje na odmaknjenem himalajskem območju Rolwaling se je prvič povzpela nemška alpinistična odprava leta 1972, slovenska alpinista pa sta opravila prvi pristop po severozahodni steni. Foto: Luka Stražar

1700 metrov dolga smer je po besedah Stražarja in Marčiča prava kombinacija tehnične zahtevnosti in plezanja na veliki višini, veter in mraz pa sta izkušnjo naredila zares himalajsko.

Stražar in Marčič sta bila člana odprave Rolwaling, poimenovana po gorovju, kjer se nahaja tudi vrh Tsoboje, znan tudi kot Chobutse. Člana odprave pod vodstvom Stražarja sta bila tudi Marko Prezelj in Matija Volnar.

Smer Slovenska direktna odlikuje zahtevno in izpostavljeno plezanje v osrednjem delu, kljub strmemu terenu pa sta Stražar in Marčič našla dve odlični mesti za bivakiranje.

Vzpon so zaznamovali nizke temperature in močan veter s pršnimi plazovi. Da bi se izognila zmedi zaradi majhne razlike v višini, sta se povzpela na osrednji in vzhodni vrh gore. Sestopila sta po zahodni strani in bazo dosegla ravno na predvečer odhoda.

"Prvi dan nama je nekaj težav povzročal tanek krhek led. En raztežaj sva se morala celo spustiti po vrvi, potem ko sva ugotovila, da ne bova našla prehoda čez strme požlejene plošče. Bivak prvega dne sva tako morala poiskati nekoliko nižje, kot sva upala sicer. S samo lokacijo pa sva imela izredno srečo, saj sva v zelo strmem terenu našla dovolj prostora za razmeroma udobno noč," pripoveduje Stražar, ki je bil tudi vodja odprave.

Po besedah Stražarja je bil osrednji del tehnično najzahtevnejši s kar nekaj zares napetimi raztežaji. V zgornjem delu sta v sicer lažjem terenu svojo smer morala prilagoditi stalno močnemu vetru in drugi bivak izdelati v ledeniški razpoki. "Taktika, da s seboj ne vzameva šotora, se nama je obrestovala. Na vršnem grebenu sva imela izredno srečo, da je bila severna stran gore nekoliko v zavetrju, sicer ne vem, če bi nama uspelo 'pririniti' do vrha," je še povedal Stražar.

Zračno plezanje v osrednjem delu severozahodne stene. Foto: Nejc Marčič
Zračno plezanje v osrednjem delu severozahodne stene. Foto: Nejc Marčič

Marčič je še posebej zadovoljen, da se je lahko po bolezni na začetku sestavil in z Luko odplezal odlično smer tik pred iztekom odprave. Ob bolezni so seveda bili tudi težki trenutki, a dobra motivacija je pomagala prebroditi težave.

"Do zadnje aklimatizacije sem se nekako pobral in tam prvič videl najin cilj, severozahodno steno. To mi je vlilo veliko novih moči. Glavni vtis je name pustil strm osrednji del smeri z res napetim plezanjem," je vtise strnil Marčič, ki je ob prihodu v bazo v začetku oktobra zbolel ter z visoko vročino in simptomi angine prvih sedem dni preležal v postelji.

Kot je pojasnil Stražar, je bilo ob začetnih nevšečnostih ključno ohraniti potrpežljivost in verjeti v to, da se bo Nejc pobral. "Med plezanjem je bilo nekaj odstavkov res vrhunskih. Prava kombinacija tehnične zahtevnosti in plezanja na veliki višini. Veter in mraz pa sta izkušnjo naredila zares himalajsko," je odpravo povzel Stražar.

Uigrana alpinistična naveza

Po mnenju Stražarja je bilo ključno za njun uspeh dobro poznavanje soplezalca in zdaj tudi že dobršna mera izkušenj s plezanjem v Himalaji.

Stražar in Marčič sta uigrana alpinistična naveza, ki je prejela zlati cepin 2012 za prvenstveno smer Sanjači zlatih jam v severovzhodni steni 6615 visokega vrha K7 West, ki sta jo preplezala leta 2011 v Pakistanu. Stražar je dobitnik še enega zlatega cepina skupaj z Alešem Česnom in Britancem Tomom Livingstonom za prvi pristop na Latok 1 s severne strani.

Sorodna novica Osem let SOS-a: Slovenci junaki osemtisočakov in zlatih cepinov

Ljubljančan in Radovljičan imata za seboj še kar nekaj uspehov v najvišjih gorstvih. Tako sta leta 2012 preplezala prvenstveno smer Modri dirkač v takrat še nedotaknjeni zahodni steni Janaka (7009 m) v Himalaji.

Skupaj s soplezalci iz slovenske mladinske alpinistične reprezentance (SMAR) sta leta 2013 preplezala novo smer po Vzhodnem stebru na Kang Ri (6200 m) v Himalaji, na odpravi Anapurna 2017 pa sta opravila vzpon po normalni smeri na osemtisočak do 7200 metrov.

Prezelj in Volontar neuspešna v zahodni steni

Marko Prezelj, ki se ponaša s kar štirimi zlatimi cepini, in Matija Volontar sta med 28. in 30. oktobrom opravila poskus v vetru zelo izpostavljeni zahodni steni gore Tsoboje. V jugozahodnem razu sta ob skalnem in plezanju mešanega terena dosegla višino 6100 metrov, a so ju tam močni sunki vetra prisilili v umik in njun cilj vzpona v razu je tako žal ostal neuresničen.

Stražar in Marčič na vrhu. Foto: Luka Stražar
Stražar in Marčič na vrhu. Foto: Luka Stražar
Podvig naveze Stražar-Marčič na Tsoboju