Tudi v Sloveniji so se v zadnjem desetletju pojavile številne prodajalne te dobrote. Foto: Iztok Novak
Tudi v Sloveniji so se v zadnjem desetletju pojavile številne prodajalne te dobrote. Foto: Iztok Novak
Kebab
V Berlinu je treba dandanes za döner odšteti okrog dva evra. Foto: EPA

Teh časov se te dni spominja zdaj 78-letni Kadir Nurman, "oče dönerja", ki je dobil nagrado stanovskih kolegov za življenjsko delo. Prav on naj bi namreč prvič na nemških tleh leta 1972 postregel to turško jed. V prodajalni sladoleda na železniški postaji Zoo je prodal prvi döner v nekvašenem testu.

Hitro pripravljena jed za hiter življenjski slog
"V Turčiji ga strežejo na krožniku, ne v kruhu," pravi Nurman, ki je v soboto dobil nagrado za življenjsko delo na sejmu podjetnikov v industriji kebabov. Kot prodajalec sladoleda je Turek opazoval, kako so ljudje po gospodarskem razcvetu v povojnih letih v Zahodnem Berlinu živeli vse hitreje in imeli vse manj časa za obroke.

"Zato sem razmišljal, kako bi döner lahko prilagodil spremembi prehranjevalnih navad," pripoveduje danes 78-letnik, ki ga stanovski kolegi kličejo kar "oče dönerja". Zato je rezine mesa, postrgane z večjega kosa na palici, dal v kruh, dodal nekaj zelenjave, in okusna jed je bila pripravljena.

A spominja se, da so bili začetki težki, saj so bili Berlinčani sumničavi do nove jedi. Samo njegovi rojaki in arabska mladina so na začetku pokazali nekaj navdušenja nad döner kebabom.

Na tisoče delovnih mest in milijarde evrov
Nikoli si ni mislil, da bo njegova jed osvojila najprej vso Nemčijo in nato še druge konce sveta. Danes imajo prodajalci kebabov celo svoj sejem, döner pa velja za najljubšo hitro prehrano Nemcev. Ta panoga je ustvarila na tisoče delovnih mest. Kot pravi predsednik zveze turških proizvajalcev dönerjev v Evropi Tarkan Tasyumruk, so na začetku dobe dönerjev prodajalci zaslužili okrog 300 mark na dan, lani pa so samo v Nemčiji "obrnili" 2,7 milijarde

Za nekatere pa je izumitelj "döner kebaba" drugi nemški Turek: Mahmut Aygun, ki je umrl leta 2009. Ta naj bi prvi tovrsten prigrizek postregel 2. marca 1971 v svoji restavraciji Hasir. Prav on naj bi prvi pripravil tudi jogurtov preliv, ki ga po željah strank dodajajo tej jedi.

evrov, po Evropi pa 3,5 milijarde. V Nemčiji danes obstaja kar 17.000 prodajaln dönerja.

"Ta uspeh me zelo veseli," pravi Kadir Nurman, ki se je v Nemčijo priselil leta 1960. Najprej je živel v Stuttgartu, nato pa se je preselil v Zahodni Berlin. Pojasnila, od kod takšen uspeh, pa nima. S svojim "odkritjem" je ne le zagotovil številna delovna mesta, ampak je prispeval tudi k boljši vključitvi v Nemčiji živečih Turkov, je na sejmu, kjer so Nurmanu podelili priznanje, poudaril turški veleposlanik v Berlinu Ahmet Acet.

Turki posnemajo nemške Turke
Kadir Nurman sem ter tja še poje kak döner. Leta 1990 je šel v pokoj, a z dönerjem, kot pravi, ni obogatel, saj svoje pogruntavščine ni zaščitil pod blagovno znamko. Ponosen pa je predvsem na to, da zdaj tudi v Turčiji jedo döner v kruhu. "Pri tem so se Turki zgledovali po nemški navadi," zadovoljno pove.