Dim okoli napadov 11. septembra se kar ne more razkaditi. Foto: EPA
Dim okoli napadov 11. septembra se kar ne more razkaditi. Foto: EPA
Poškodovana zgradba Pentagona potem, ko je nanj strmoglavilo tretje letalo. Foto: EPA
Ostanki s pogorišča WTC-ja naj bi po trditvah teoretikov zarot dokazovali vodeni eksploziji. Foto: EPA
Thierry Meyssan je avtor ene večjih knjižnih uspešnic o 11. septembru.
Letak, ki vabi k predstavitvi knjige Davida Griffina. Foto: EPA

Naj trditve, da so bili napadi na New York in Washington leta 2001 zamotana vladna spletka in ne delo Al Kaide, zvenijo še tako absurdne, jim veliko ljudi še danes verjame.
11. september je rodil neštete knjižne uspešnice, filme in nepregledno vrsto spletnih strani, na katerih "iskalci resnice" odkrivajo teorije zarote, precej kompleksnejše kot vzroke Al Kaide za napad.
Med najbolj uveljavljenimi takšnimi teorijami je denimo ta, da sta dvojčka WTC-ja sesuli nadzorovani eksploziji, pa da je izraelska obveščevalna služba vedela za napade, ker da ni umrl noben Žid (trditev ni popolnoma resnična). Letali, ki sta se zaleteli v stolpnici, naj bi bili polni eksploziv, vodeni pa na daljavo.

Teorije padle na plodna tla
Teorije zarot niso tako cvetele vse od atentata na predsednika Johna F. Kennedyja pred skoraj pol stoletja. In daleč od tega, da te "zgodbice za lahko noč", kot jih zavračajo oblasti, ne bi padle na plodna tla. Po neki raziskavi eden od treh Američanov verjame, da je imela pri 11. septembru prste vmes Busheva administracija - bodisi da je zavedno pustila, da se izpeljejo, da bi tako upravičila napad na Irak, bodisi da jih je izvedla kar sama.

Vlado ZDA so te teorije tako zaskrbele, da je leta 2009 izdala dokument, v katerem jih je skušala ovreči. Ni delovalo.

Naglo razpihovanje teorij po spletu
Dvomi o tem, da sta dvojčka sesuli letali, so se pojavili že na dan napadov. Moški po imenu David Rostcheck se je, povsem nedolžno, med opazovanjem rušenja logiral v spletno klepetalnico in zapisal: "Videti je kot nadzorovana eksplozija, in če v naslednjih dneh ne slišimo kaj več o tem, je nekaj res narobe."

Od takrat dalje so se teorije le še množile in se hranile in podpihovale ena drugo na svetovnem spletu. Ko je bil umorjen Kennedy, ta še ni obstajal in teorije se niso mogle širiti kot gozdni požar.

In po poročanju Guardiana niso le paranoiki iz vrst običajnih državljanov tisti, ki verjamejo v vladno zaroto, ampak so med njimi tudi veterani Cie, nekdanji vojaki in akademiki. David Griffin, profesor teologije, je tako napisal 9 knjig, v katerih je skušal dokazati, da so bili napadi 11. septembra "ustvarjeni znotraj ameriškega državnega aparata", da bi upravičili imperialne podvige na Bližnjem vzhodu. Ta teorija naleti na veliko posluha še zlasti v arabskem svetu, saj muslimanske skrajneže odrešuje krivde. Od tu je le korak do zvračanja krivde na Izrael.

Griffin je tudi eden od tistih, ki meni, da so telefonske klice preplašenih potnikov na ugrabljenih letalih zrežirali s "tehnologijo za spreminjanje glasov", saj njihovi mobilni telefoni ne bi mogli delovati na tisti višini. A ta teorija ima luknje, saj telefonski izpiski kažejo, da so Olsonova in drugi klicali z letalskih telefonov.

Fizika in predavatelja Stevena Jonesa so odpustili z univerze Brigham Young, potem ko je trdil, da je zbral znanstvene dokaze, da sta stolpnici sesuli nadzorovani eksploziji v okviru vladne zarote. Svojo teorijo je postavil na analizi prahu in ostankov s prizorišča.

Vrsta filmov in knjig
V ZDA se je serija filmov z naslovom Loose Change 9/11: An American Coup spraševala, ali je letalo res strmoglavilo na Pentagon in kaj je povzročilo sesutje WTC-ja, ter spodbijala telefonske klice potnikov. Serijo so na DVD-jih prodali v več kot milijon izvodih, med drugim pa so jo prikazovali tudi na TV-postaji Fox.

Francoski avtor Thierry Meyssan je le nekaj mesecev po napadih objavil svojo uspešnico 11. 9.: velika laž, v kateri trdi, da je Pentagon poškodoval izstrelek, dele letala pa so pripeljali na prizorišče, da bi tako poustvarili strmoglavljenje.
To teorijo podpira tudi Dean Hartwell v svojih knjigah Planes without Passengers: the Faked Hijackings of 9/11 (Letala brez potnikov: zrežirane ugrabitve 11. 9.) in Osama bin Laden had nothing to do with 9/11 (Osama bin Laden ni imel nič pri 11. 9.), ki navaja dokaze, da dve izmed ugrabljenih letal nista nikdar poleteli, dve drugi pa da sta varno pristali na tajnih lokacijah. Žrtve v letalih naj bi bili vladni agenti, ki so potem, ko so jih uporabili kot lutke, dobili nove identitete.
Grozljive podobe, ki so jih Američani (in ves svet) gledali po TV, pa da so bile namenjene pridobivanju javne podpore za napade na Afganistan in Irak.