Pinochet je po prihodu na oblast ukazal zapreti voditelje levice, izgnal je več sto tisoč Čilencev in nasilno zatrl proteste, na katerih so Čilenci zahtevali vrnitev demokracije. Foto: Reuters
Pinochet je po prihodu na oblast ukazal zapreti voditelje levice, izgnal je več sto tisoč Čilencev in nasilno zatrl proteste, na katerih so Čilenci zahtevali vrnitev demokracije. Foto: Reuters
Na tisoče ljudi je izginilo v času Pinochetove diktature. Moški z napisom: Kje so? Foto: EPA

56 odstotkov volivcev je predlog zavrnilo, 44 odstotkov pa podprlo, s čimer je bila utrjena pot k demokratičnim volitvam, ki so jih potem izvedli 14. decembra 1989. Takrat so za prvega predsednika po 17 letih diktature izvolili krščanskega demokrata Patricia Aylwina, ki je potem Čile vodil do leta 1994, v t.i. tranzicijskem obdobju. Pinochet se je od oblasti poslovil leta 1990 po 17 letih vladanja s trdo roko.

Nekdanji čilski voditelj se je rodil 25. novembra 1915 v Valparaisu, okoli 100 kilometrov zahodno od prestolnice Santiago. Izhajal je iz francoske družine, ki je v začetku 18. stoletja zapustila Bretanjo. V vojaško šolo se je vpisal s 15 leti, a je bil sprejet šele pri 17. Leta 1940 se je poročil z Lucio Hiriat, s katero sta imela tri hčerke in dva sinova. Od leta 1947 naprej je kot vojaški stotnik vodil oporišče Iquique na severu Čila, kjer so bili zaprti voditelji Komunistične partije. Takratni predsednik Gabriel Gonzalez Videla je partijo namreč prepovedal.

Leta 1970 je na volitvah v Čilu zmagal socialist Salvador Allende, istega leta pa je Pinochet napredoval v generala. Ko je tri leta pozneje z mesta načelnika generalštaba odstopil general Carlos Prats, je za svojega naslednika predlagal prav Pinocheta, ker je od njega dobil veliko dokazov zvestobe.

Prevrat takoj po napredovanju
Le tri tedne zatem, 11. septembra 1973, je Pinochet z državnim udarom na predsedniškem položaju zamenjal marksista Allendeja, ki je pri tem tudi umrl. Med vladanjem je dal ubiti okoli 3.000 političnih nasprotnikov, na desettisoče naj bi jih bilo mučenih, približno 200.000 pa naj bi jih bilo prisiljenih zapustiti državo. Prvič so ga aretirali v Londonu leta 1998, od koder naj bi ga prepeljali v Španijo, kjer naj bi mu sodili, a sojenja nikoli ni bilo.

Leta 2004 so mu sodili za operacijo Kondor, katere cilj je prav tako bila odstranitev političnih nasprotnikov. Takrat mu je vrhovno sodišče odvzelo imuniteto, obsojen pa ni bil nikoli. Vodja nekdanje vojaške hunte, ki je leta 1973 s silo prevzela oblast v državi, je leta 2006 umrl zaradi slabega zdravja, ki se mu je vleklo že več let.

K. T.