Maroko bo kljub okupaciji palestinskih ozemelj normaliziral odnose z Izraelom, v zameno pa je prejel ameriško potrditev svoje 45-letne okupacije ozemlja Zahodne Sahare. Foto: EPA
Maroko bo kljub okupaciji palestinskih ozemelj normaliziral odnose z Izraelom, v zameno pa je prejel ameriško potrditev svoje 45-letne okupacije ozemlja Zahodne Sahare. Foto: EPA

Vzpostavitev diplomatskih odnosov je potrdil tudi Maroko, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je napovedal skorajšnje neposredne polete med državama, v televizijskem nagovoru se je tudi zahvalil maroškemu kralju Mohamedu VI.

Maroko je četrta pretežno arabska država, ki se je v zadnjem času dogovorila z Izraelom za normalizacijo odnosov. Pred njim so to storili Združeni arabski emirati, Bahrajn in Sudan, že pred desetletji pa sta odnose z Izraelom normalizirala sosednja Egipt (1979) in Jordanija (1994).

Izrael in Maroko sta sicer že leta 1994 naredila prve korake k normalizaciji odnosov. Vzpostavila sta urada za zvezo in poglobila tudi gospodarske odnose. Po izbruhu drugega palestinskega upora proti izraelski okupaciji leta 2000 pa je Maroko za 20 let znova zamrznil odnose z Izraelom. Kljub temu je do izbruha pandemije covida-19 Maroko vsako leto obiskalo na tisoče izraelskih turistov.

Maroko je svojo zasedbo zahodnega dela Zahodne Sahare utrdil z 2700 kilometrov dolgim zidom oziroma nasipom, utrjenim z vojsko in milijoni min. Foto: AP
Maroko je svojo zasedbo zahodnega dela Zahodne Sahare utrdil z 2700 kilometrov dolgim zidom oziroma nasipom, utrjenim z vojsko in milijoni min. Foto: AP

Mohamed VI.: Maroko še naprej zagovarja palestinsko državo

Palestinsko gibanje Hamas je dogovor med Marokom in Izraelom označilo za greh, ki ne koristi Palestincem. "Izraelski okupator izkorišča vsako novo normalizacijo, da okrepi svojo agresijo do palestinskega ljudstva in širjenje naselbin," je dejal tiskovni predstavnik Hamasa Hazem Kasem. Palestinci so na splošno kritični do takšnih sporazumov med arabskimi državami in Izraelom, saj so doseženi kljub izraelski okupaciji palestinskih ozemelj.

Maroški kralj je sicer palestinskemu predsedniku Mahmudu Abasu zatrdil, da Maroko še naprej zagovarja rešitev dveh držav in podpira Palestince. Kot so še sporočili s kraljevega dvora, je poudaril, da so pogajanja med Izraelom in Palestinci edina pot do trajne in končne rešitve bližnjevzhodnega konflikta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Quid pro quo: ZDA Zahodno Saharo pripisale Maroku

Bela hiša je sporočila, da bodo v okviru dogovora o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Marokom in Izraelom ZDA priznale maroško zahtevo po celotnem ozemlju Zahodne Sahare, ki je bila do leta 1975 španska kolonija, nato pa je del ozemlja zasedel Maroko.

"Resen, verodostojen in realističen predlog Maroka glede avtonomije je edina podlaga za pravično in trajno rešitev za mir in blaginjo," je tvitnil Trump. Bela hiša je še sporočila, da neodvisna Zahodna Sahara "ni realistična možnost za rešitev konflikta in da je resnična avtonomija pod maroško suverenostjo edina mogoča rešitev", poroča BBC.

Izraelski mediji so že februarja poročali, da je Netanjahu lobiral, naj ZDA priznajo maroško suverenost v Zahodni Sahari v zameno za normalizacijo odnosov med Marokom in Izraelom.

Po umiku Španije kot kolonialne sile v sedemdesetih letih sta Zahodno Saharo zasedla Maroko in Mavretanija. Zahodnosaharci so se v okviru osvobodilnega gibanja Fronta Polisario uprli in dosegli umik Mavretanije leta 1979, izpod maroškega nadzora pa so osvobodili vzhodni del ozemlja Zahodne Sahare. Njen zahodni del pod maroškim nadzorom je sicer bogat z naravnimi bogastvi.

Kot predsednik ZDA je Donald Trump Maroku priznal suverenost nad Zahodno Saharo, Izraelu pa nad sirsko Golansko planoto in palestinskim Vzhodnim Jeruzalemom. Foto: Reuters
Kot predsednik ZDA je Donald Trump Maroku priznal suverenost nad Zahodno Saharo, Izraelu pa nad sirsko Golansko planoto in palestinskim Vzhodnim Jeruzalemom. Foto: Reuters

Vojna z Marokom je trajala do leta 1991, kmalu zatem pa naj bi bil v skladu z mirovnim načrtom ZN-a izveden referendum o samoodločbi Zahodnosaharcev, ki pa ga zaradi nasprotovanja Maroka še do danes ni bilo. Maroko namreč v najboljšem primeru Zahodnosaharcem ponuja avtonomijo, njihovi neodvisnosti pa odločno nasprotuje.

Pravico Zahodnosaharcev do samoodločbe na referendumu je priznalo Meddržavno sodišče (ICJ), ki je že leta 1976 presodilo, da Zahodna Sahara nikoli ni bila del Maroka.

Predstavnik Polisaria v ZN-u Sidi Omar je v odzivu na ameriško odločitev dejal, da "pravni status Zahodne Sahare določajo mednarodno pravo in resolucije ZN-a". Dodal je, da "poteza kaže, da je maroški režim pripravljen prodati svojo dušo, da bi ohranil svojo nezakonito okupacijo delov Zahodne Sahare".

Iz ZN-a medtem sporočajo, da se njihovo stališče po odločitvi ZDA ni spremenilo. Generalni sekretar organizacije Antonio Guterres še vedno verjame, da je vprašanje Zahodne Sahare mogoče rešiti na podlagi resolucij Varnostnega sveta ZN-a, je sporočil njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric. Dodal je, da je Guterresevo sporočilo sprtima stranema v Zahodni Sahari, naj se izogibata vsem dejanjem, ki bi lahko še poslabšala napete razmere.

Od leta 1975 je Maroko, tako kot Izrael na palestinskih ozemljih, z naselitvijo več sto tisoč svojih prebivalcev korenito spremenil demografsko stanje na zasedenem ozemlju.

Sorodna novica INTERAKTIVNO: 40 let trpljenja in hrepenenja po samostojni Zahodni Sahari