Ljudje iz Gambije bežijo tudi po nevarni morski poti. Foto: Reuters
Ljudje iz Gambije bežijo tudi po nevarni morski poti. Foto: Reuters

83 prebežnikov iz Gambije je brodolom preživelo in priplavalo do obale, je sporočila Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Preživelim nudijo pomoč mavretanska vlada, visoki komisariat ZN-a za begunce (UNHCR) in IOM.

V sredo zvečer je IOM sporočil, da je umrlo 57 ljudi in da reševalna operacija še poteka, zjutraj pa je vodja misije IOM-a v Mavretaniji Laura Lungarotti na družbenem omrežju Twitter zapisala, da je brodolom zahteval 58 smrtnih žrtev.

Po navedbah preživelih je plovilo 27. novembra izplulo iz Gambije, na njem naj bi bilo najmanj 150 ljudi. IOM je sporočil, da plovilo ni bilo primerno za plovbo in da je bilo prenatrpano.

Kot poroča Al Džazira, je bila ta pomorska pot ena glavnih, po kateri so ljudje iz zahodne Arike potovali v Evropo v iskanju dela. Nesreča je eden najsmrtonosnejših incidentov v zadnjih 15 letih, odkar je Španija poostrila nadzor na morju, zaradi česar je število ladij, ki se odpravijo na pot, manjše.

Gambija, ki ima dva milijona prebivalcev, je med afriškimi državami, od koder v upanju na boljše življenje v Evropo odhaja največ ljudi. Po podatkih IOM-a je med letoma 2014 in 2018 v Evropo prišlo več kot 35.000 Gambijcev. Gambija je tako država z največ izseljenci na število državljanov, ki so prispeli v Evropo.

Evropa Gambijce vrača

Po odstopu dolgoletnega predsednika Yahye Jammeha leta 2017 si evropske države prizadevajo za vrnitev gambijskih prosilcev za azil.

Tako so številne Gambijce iz Evrope izgnali, češ da ni več razlogov za njihov begunski status. Ob vrnitvi v Gambijo pa so nekdanji begunci podvrženi stigmatizaciji, pogosto jih obravnavajo kot kriminalce.

Glede na letos objavljeno poročilo IOM-a so od začetka leta 2017 do februarja letos pri prostovoljni vrnitvi domov pomagali 3.668 Gambijcem. Več kot 70 odstotkov med njimi se jih je vrnilo iz Libije, 25 odstotkov iz Nigra, preostalih pet odstotkov pa iz Malija, Maroka, Mavretanije in Tunizije.

Številni povratniki so sicer dejali, da se niso hoteli vrniti, a da po tem, ko so bili v Libiji pretepeni in zlorabljeni ter so stradali, druge možnosti niso imeli.