Urad ZN-a za človekove pravice je posvaril pred nadaljnjimi krštivami mednarodnega humanitarnega prava v Tigrayu. Foto: Reuters
Urad ZN-a za človekove pravice je posvaril pred nadaljnjimi krštivami mednarodnega humanitarnega prava v Tigrayu. Foto: Reuters

Etiopska vlada je Tigrayski ljudski osvobodilni fronti (TPLF) postavila 72-urni rok za predajo, ki se izteče danes popoldne. V nasprotnem primeru so zagrozili z zračnim napadom na prestolnico pokrajine Mekele, v kateri živi pol milijona ljudi.

Etiopska vojska je prebivalce Tigraya v preteklih dneh posvarila, naj se umaknejo pred spopadi, saj v boju "ne bo usmiljenja". Urad Združenih narodov za človekove pravice je v odzivu posvaril pred "nadaljnjimi kršitvami mednarodnega humanitarnega prava".

Vojska prebivalcem Tigraya: "Rešite se"

V pokrajini s šestimi milijoni prebivalcev so internetne in druge komunikacijske povezave popolnoma prekinjene, zato tudi ni jasno, do koliko ljudi sploh pridejo vladna svarila in koliko prebivalcev se zaveda nevarnosti strelskih spopadov, poroča Al Džazira.

Regionalni predsednik Tigraya Debretsion Gebremichael je ob postavitvi ultimata za predajo tega zavrnil in zatrdil, da so ljudje pripravljeni umreti za domovino.

V Etiopijo skupina diplomatov Afriške unije

Pred iztekom roka se je Varnostni svet ZN-a v torek sešel na prvem zasedanju o razmerah v Etiopiji po tritedenskem zaostrovanju razmer. Po zasedanju za zaprtimi vrati skupne izjavi niso sprejeli, domnevno zaradi zahteve afriških držav za več časa pri diplomatskih prizadevanjih Afriške unije, navedbe AFP-ja prenaša BBC.

Pred spopadi je najmanj 40.000 beguncev iz Tigraya pobegnilo v sosednji Sudan. Foto: Reuters
Pred spopadi je najmanj 40.000 beguncev iz Tigraya pobegnilo v sosednji Sudan. Foto: Reuters

V Etiopijo naj bi po navedbah Reutersa danes prišla skupina diplomatov Afriške unije: nekdanji predsednik Mozambika Joaquim Chissano, Ellen Johnson Sirleaf iz Liberije in Kgalema Motlanthe iz Južne Afrike.

Etiopski premier Abiy Ahmed, lanski Nobelov nagrajenec za mir, je do zdaj sicer odločno zavračal mediacijo, češ da ceni zaskrbljenost, a je Etiopija sposobna sama rešiti zadevo. Mednarodno skupnost je pozval, naj se "vzdrži nezakonitega vmešavanja v notranje zadeve" Etiopije.

"Etiopija ima kot suverena država vso pravico, da sprejema in izvaja svoje zakone na svojem ozemlju. Zavračamo vsakršno vmešavanje v svoje notranje zadeve," je dejal v izjavi za javnost, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Strah pred vojnimi zločini ob napadu na Mekele

Organizacije za človekove pravice medtem opozarjajo, da bi z napadom na tigraysko prestolnico lahko etiopska vojska zagrešila vojne zločine. ZN, ZDA, EU in drugi so pozvali k zadržanosti in takojšnji ustavitvi sovražnosti.

"Izrazil sem veliko zaskrbljenost zaradi naraščajočega nasilja, usmerjenega proti etničnim skupinam, številnih žrtev in kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava," je po pogovoru z etiopskim zunanjim ministrom zapisal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell.

Spopadi z noži in mačetami: V Etiopiji na stotine mrtvih, večina civilistov
Komisija: Pokol v Maj-Kadri storili mladi Tigrayci

Etiopska komisijo za človekove pravice je medtem objavila poročilo o pokolu v kraju Maj-Kadra, o katerem je sredi novembra prvi poročal Amnesty International.

Komisija je sporočila, da je za pokol v Maj-Kadri odgovorna skupina mladih iz Tigraya, skrivoma pa naj bi sodelovale tudi sile TPLF-ja, poroča BBC. Storilci so zabodli, pretepli in zažgali več kot 600 prebivalcev mesta, ki niso etnični Tigrayci, poročilo komisije povzema BBC.

Komisijo za človekove pravice je imenovala etiopska vlada, a naj bi bila neodvisni organ. TPLF zavrača vpletenost in zahteva mednarodno preiskavo.

Trije tedni spopadov v Tigrayu in okolici

Spopadi v Tigrayu se stopnjujejo, odkar je etiopski premier zaradi stopnjevanja nesoglasij s pokrajinskimi oblastmi oziroma tam vladajočo vplivno stranko TPLF 4. novembra v pokrajini začel vojaško operacijo, domnevno v odgovor na napad na tamkajšnje oporišče etiopske vojske.

Več kot 40.000 beguncev je pred nasiljem zbežalo v sosednji Sudan, rakete pa so padale tako na eritrejsko prestolnico Asmaro kot tudi na sosednjo etiopsko pokrajino Amhara in druge kraje v državi. Ubitih je bilo več sto ljudi, natančne številke niso znane. Obe strani se obtožujeta za številne vojne zločine.