Volitve so v večini Etiopije potekale 21. junija. Na fotografiji vozilo premierja Abija Ahmeda ob odhodu z volišča. Foto: Reuters
Volitve so v večini Etiopije potekale 21. junija. Na fotografiji vozilo premierja Abija Ahmeda ob odhodu z volišča. Foto: Reuters

Premierjeva stranka je osvojila 410 od skupno 436 poslanskih mandatov. Opozicijski stranki Ezema in NAMA – Nacionalno gibanje Amhara sta osvojili po manj kot deset mandatov. Predsednik volilne komisije Woubshet Ayele je sporočil, da so izvedli verodostojne volitve.

Abi Ahmed je volitve označil za prve pravične in svobodne volitve po desetletju represije.

Volitev v treh od skupno desetih etiopskih pokrajin niso izvedli. Pokrajina Tigraj je razdejana od vojne med fronto TPLF in vladnimi silami, volitve v pokrajinah Harar in Somali pa so zaradi varnostnih pomislekov oz. težav z volilnimi lističi prestavili na september.

Vodja opozicije Berhanu Nega je opozoril, da je njegova stranka Ezema vložila 207 pritožb, potem ko so lokalni uradniki in vojska preprečili dostop volivcem in opazovalcem na volišča v več pokrajinah.

Preizkus za Nobelovega nagrajenca, ki je začel vojno

Volitve so bile prvi preizkus za Abija, ki je leta 2018, ko je postal premier, obljubil politične in gospodarske reforme v državi. Leta 2019 je prejel Nobelovo nagrado za mir. Leto pozneje v pokrajini Tigraj začel vojaško ofenzivo proti Tigrajski ljudski osvobodilni fronti (TPLF), ki je bila do takrat na oblasti v pokrajini na severu države.

V ozadju so bile dolgoletne napetosti med TPLF-jem in etiopsko vlado. TPLF je Abiju med drugim očital, da se je s prestavljanjem volitev oklepal oblasti. V spopade so se medtem vključili še drugi akterji, med njimi eritrejska vojska in oborožene skupine. Vojna v Tigraju je zahtevala več tisoč žrtev in povzročila množično lakoto. Po ocenah Združenih narodov so zaradi lakote ogrožena življenja več kot 400.000 ljudi.