Zadeva TikTok razburja Egipt že skoraj leto dni. Egiptovsko sodišče je na podlagi spornega zakona o kibernetski varnosti peterico ljudi prvič obsodilo že julija lani.

20-letna študentka Univerze v Kairu Hanin Hosam je bila takrat zaradi "promoviranja nemoralnosti", ker naj bi spodbujala mlade ženske, da lahko z objavami videoposnetkov na TikToku zaslužijo denar, obsojena na dve leti zapora.

Sodišče je zaradi "nespodobnih" fotografij in videoposnetkov na zaporno kazen obsodilo tudi Mavado Al Adham in tri moške, ki naj bi jima pomagali pri njunih prestopkih.

Razveljavitev sodbe in hujša obtožba trgovine z ljudmi

Prizivno sodišče je januarja letos razveljavilo obsodbo, peterica pa je lahko po osmih mesecih zapustila zapor. Vendar je hkrati sodišče dekleti obremenilo z novo obtožnico – trgovanja z ljudmi.

Dekleti naj bi "zlorabljali druga dekleta pri dejanjih, ki so v nasprotju z načeli in vrednotami egiptovske družbe, da bi si pridobile materialne koristi", pri tem naj bi z obljubami o zaslužku tudi "izkoriščali" ljudi v slabih gospodarskih razmerah in ob tem bili še članici kriminalne skupine. Vse skupaj naj bi opravičilo obtožbo trgovine z ljudmi, obtožnico povzema Middle East Eye.

Al Adham s tremi milijoni sledilcev na TikToku naj bi platformo uporabljala za objavo svojih plesnih in pevskih posnetkov. Hosam s sedmimi milijoni sledilcev naj bi objavila tudi fotografije z navodili, kako lahko uporabniki TikToka zaslužijo denar, še povzema Middle East Eye.

Od šest do deset let zapora

V nedeljo je sodišče vseh pet posameznikov znova obsodilo, tokrat še z daljšimi zapornimi kaznimi – Hanin Hosam s sedmimi milijoni sledilcev na 10-letno zaporno kazen, Mavado Al Adham s tremi milijoni sledilcev in tri moške na šest let zapora. Vseh šest mora plačati še po 200.000 egiptovskih funtov (10.700 evrov) finančne kazni.

Odvetnik obsojene Nisin Hosam je napovedal pritožbo zaradi "protislovij med sodbo in vsebino, na kateri temelji odločitev". "Upamo, da lahko dobi nižjo zaporno kazen ali celo oprostilno sodbo," je povedal odvetnik Hani Sameh, ki je prepričan, da je njegova stranka dobila najdaljšo kazen, ker se na sojenju ni prikazala.

"Zakaj ni odziva proti moškim, ki na omrežjih zagovarjajo posilstvo v zakonu?"

Organizacije za človekove pravice so obsodile odločitev sodišča. "Sodba je ostra in pretirana. Omejuje pravico do svobode mnenja in izražanja in si prizadeva nadzirati telesa žensk," je dejal direktor ženskega centra za usmerjanje in ozaveščanje Reda Eldanbouki. Sodba po njegovih besedah omejuje ženske z nejasnimi termini, kot je "zaščita družinskih vrednot".

"Na družbenih omrežjih lahko vidimo videoposnetke in objave moških, ki zagovarjajo posilstvo v zakonu, a proti njim ni odziva. Ali to ni kršitev družinskih vrednot?" se ob tem sprašuje voditeljica kairske fundacije za razvoj in pravo Entessar El Saeed.

Nadzor nad uporabniki z več kot 5000 sledilci

Na podlagi zakona o kibernetski varnosti so sicer v Egiptu obsodili že številne vplivnice. V tem mesecu so vplivnico Renad Emad obsodili na tri leta zapora in 100.000 egiptovskih funtov (5350 evrov) kazni zaradi vsebin njenih posnetkov, ki naj bi kršili družbene vrednote in prispevale k trgovini z ljudmi.

Novinarji so tudi večkrat opozorili na sporni člen zakona, ki dovoljuje nadzor vsakega uporabniškega računa na družbenih omrežjih z več kot 5000 sledilci.