Pripadniki Zveze islamskih sodišč so osvojili že večji del Somalije. Foto: EPA
Pripadniki Zveze islamskih sodišč so osvojili že večji del Somalije. Foto: EPA
Mladi Somalijec z očetovo pištolo
Vojna v Somaliji bi se lahko razširila v spopad širših razsežnosti. Foto: EPA
Somalija po poplavah
Humanitarne organizacije se bojijo, da bodo spopadi preprečili dostavo pomoči okoli 1,4 milijona ljudem, ki so jih prizadele hude poplave. Foto: EPA

Etiopija je prvič uradno priznala, da je v sosednjo državo poslala svoje vojaške sile, saj je do zdaj zatrjevala, da ima v Somaliji le nekaj sto vojaških svetovalcev. Premier Meles Zenavi je dejal, da so bili prisiljeni v vojno, da bi branili suverenost države in odbili napade islamskih teroristov.

Pripadnike Zveze islamskih sodišč podpira etiopska sovražnica Eritreja, zato ti pomenijo veliko nevarnost za vlado v Adis Abebi. Eritreja naj bi somalijskim islamistom pošiljala orožje in pomoč v vojakih, da bi s tem jezila Etiopijo, s katero imata nerešeno obmejno vprašanje, ki je vodilo do vojne med letoma 1998 in 2000.

Z letali nad islamiste
Hudi spopadi med islamisti in vladnimi vojaki trajajo šest dni, prvič do zdaj pa je Etiopija, ki podpira začasno vlado v boju proti islamistom, uporabila vojaška letala. Vladni vojaki naj bi v zadnjih dveh dneh ubili 500 islamistov, med njimi večinoma Eritrejcev. Zajeli naj bi tudi 280 ujetnikov, med katerimi so Pakistanci, Afganistanci in Sudanci.

Islamisti na drugi strani trdijo, da so ubili več sto vladnih vojakov, vendar so humanitarne organoizacije sporočile, da je na vladni strani le nekaj deset mrtvih.

Po Zenavijevih besedah se bodo iz Somalije umaknili, ko bodo končali misijo. Kljub vojaškemu posredovanju Etiopija še naprej podpira pogovore med Zvezo islamskih sodišč in začasno vlado, ki je ostala ujeta v mestu Baidoa. Islamistični borci so namreč v boju proti milicam tamkajšnjih veljakov, ki so jih podpirale ZDA, že junija osvojili glavno mesto Mogadiš in nato še večino države.

Bojazen pred vzponom islamistov
Večinsko krščanska Etiopija se boji, da bi vzpon islamistov v sosednji državi povzročil napetosti v etnično somalijski pokrajini Ogaden, ki jo je Etiopija osvojila leta 1900. Ob koncu 70. let prejšnjega stoletja sta se zaradi Ogadena državi zapletli v vojno, v kateri je zmagala Etiopija.

Etiopska vojska je najmočnejša v regiji, precej pa ji pomagajo ZDA, ki na tihem podpirajo boj proti somalijskim islamistom, saj jih obtožujejo povezanosti s teroristično mrežo Al Kaida. Ta si želi, da bi po Afganistanu in Iraku postala Somalija tretja fronta svete vojne ali džihada. Zveza islamskih sodišč je sicer večkrat zanikala povezanost z Al Kaido.