Muslimani so proti ravnanju z Rohingjam protestirali tudi v New Delhiju v Indiji. Foto: Reuters
Muslimani so proti ravnanju z Rohingjam protestirali tudi v New Delhiju v Indiji. Foto: Reuters
Vlada Mjanmara je ustanovila lastno preiskovalno skupino, ki jo vodi nekdanji general in zdajšnji podpredsednik Mjint Sve. Foto: Reuters

Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice predvideva, da je pred nasiljem v sosednji Bangladeš pobegnilo najmanj 27.000 Rohingj. V zadnjem poročilu humanitarne organizacije so zapisane obtožbe mjanmarskih sil, ki naj bi pobijale civiliste, posiljevale, mučile in ropale ter požigale vasi. Požgali naj bi 1.200 hiš in drugih objektov, kot so šole in mošeje. Vojska obtožbe zanika in pravi, da izvaja protiteroristične ukrepe v nemirni zvezni državi Rahine.

AI je razmere v Mjanmaru označil za humanitarno katastrofo in zapisal, da so vojaške akcije "del sistematičnega napada" na to muslimansko manjšino, kar lahko pomeni "zločin proti človeštvu". Obenem piše, da Bangladeš zavrača begunce iz Mjanmara. AI je tudi pozval vodstvo Mjanmara, naj ustavi nasilje, javno obsodi kršitve človekovih pravic in naj omogoči neoviran dostop do Rahineja, s čimer se bo lahko začela nepristranska preiskava Združenih narodov, poroča BBC.

Poročilo je bilo izdano pred srečanjem regionalnih voditeljev v Yangonu. V največjem mestu in nekdanji prestolnici Mjanmara, bo Asean razpravljal o nasilju v tej državi, piše Al Džazira. To je sicer zelo redko, da ta povezava držav jugovzhodne Azije razpravlja o dogodkih v eni izmed članic.

Satelitski posnetki porušenih vasi
O novih primerih nasilja in kršenju človekovih pravic v Rahineju so začeli znova poročati oktobra, ko je vojska sprožila operacije protu upornikom. Operacije so se začele po napadu na mejno policijo, ki ga je izvedla militantna skupina, člani katere so bili predvsem pripadniki ljudstva Rohingja. Novembra so Združeni narodi obtožili Mjanmar "etničnega čiščenja". Organizacija Human Rights Watch je tedaj objavila satelitske posnetke porušenih vasi.

Lanska izvolitev Aung San Su Či, Nobelove nagrajenke za mir, za vodjo Mjanmara je vzbudila upe, da bo vlada Rohingje zaščitila, še posebej, ker je Su Či napovedala, da se bo trudila za "mir in narodno spravo", a je v praksi mjanmarska vojska ohranila večji del nadzora pri vladanju državi kar se tiče varnostnih vprašanj, pod kar sodi tudi vprašanje Rohingj.

Aung San Su Či zavrača obtožbe
Su Čijeva je bila proti sestanku v Jangonu, obenem pa je obtožila mednarodno skupnost, da se vmešava v notranje zadeve države. Toda jugovzhodni azijski državi z največjim številom muslimanskega prebivalstva, Indonezija in Malezija, sta izsilili srečanje. Aung San Su Či v javnih in zasebnih srečanjih z diplomati zavrača vse obtožbe in zatrjuje, da vojska deluje v skladu s pravom.

Ni jasno, koliko je dejanskih žrtev, saj vlada humanitarnim delavcem in novinarjem omejuje dostop do teh območij. V Rahineju sicer živi več kot milijon Rohingj, ki jih Mjanmar ne priznava za svoje državljane. Več 10.000 jih živi v začasnih taboriščih, potem ko so bili leta 2012, ko so jih brutalno napadli budisti, večinsko prebivalstvo v Mjanmaru, prisiljeni zapustiti svoje domove.