Rohingje s truplom 10-letnega dečka, ubitega v napadih vojske. Foto: Reuters
Rohingje s truplom 10-letnega dečka, ubitega v napadih vojske. Foto: Reuters
Aung San Su Či, Nobelova nagrajenka za mir, nasilja proti muslimanski manjšini ni nikdar obsodila. Foto: Reuters

V soboto je vojska z bojnimi helikopterji sprožila napade na vasi manjšine Rohingja, pri čemer je umrlo osem ljudi, vključno z dvema vojakoma. "Operacije odstranjevanja" so imele za tarčo oborožene borce, je sporočila vojska, medtem pa so na družbenih omrežjih zakrožile fotografije in posnetki ubitih žensk in otrok. S svojih domov je ta konec tedna pobegnilo na stotine vaščanov.

Kot poudarja BBC, neodvisni mediji nimajo dostopa do severne zvezne države Rakhine, zato je treeba vsa uradna poročila brati z dobršno mero kritike. "Če verjamete različici vojske, bi morali sprejeti, da so Rohingje, oborožene zgolj z lesenimi kiji in mačetami, izvedle napade na vojake, oborožene s strelnim orožjem. Sprejeti bi morali tudi, da Rohingje same požigajo svoje domove in s tem namenoma postajajo brezdomci," poroča BBC-jev dopisnik.

Državni mjanmarski mediji namreč poročajo, da so Rohingje v nedeljo požgale 130 svojih domov, da bi tako "sprožile zmedo in napetosti" ter prejele mednarodno pomoč.

Povedna tišina Aung San Su Či
Varnostne sile v Rakhineju so pod nadzorom vojske, ne pa izvoljene voditeljice Mjanmara Aung San Su Či. Kljub temu pa je Nobelova nagrajenka za mir, ki je sama preživela kar 15 let v hišnem priporu, glede diskriminacije ljudstva Rohingja sumljivo tiho, do zdaj pa je zavračala pozive diplomatov in človekoljubnih organizacij po verodostojni neodvisni preiskavi dogodkov. Rakhine je od prejšnjega meseca, ko so uporniki v seriji napadov na obmejne točke ubili devet policistov, pod vojaškim nadzorom.

V Rakhineju živi več kot milijon muslimanskih Rohingj, ki jih Mjanmar ne priznava za svoje državljane. Več 10.000 jih živi v začasnih taboriščih, potem ko so bili leta 2012, ko so jih brutalno napadli budisti, večinsko prebivalstvo v Mjanmaru, prisiljeni zapustiti svoje domove. V napadih je bilo takrat ubitih več Rohingj, tudi ženske in otroci.

Rohingj mnogi v Mjanmaru ne marajo, saj jih imajo za nezakonite priseljence iz Bangladeša, čeprav jih večina živi v državi že več generacij. Aktivisti pravijo, da oblasti Rohingjam močno omejujejo svobodo gibanja in jim odrekajo osnovne človekove pravice.