Michelle in Conrad sta se spoznala leta 2012 med družinskimi počitnicami in postala par. Pozneje sta se le redko videla in sta zvezo ohranjala po telefonu. Roy je imel samomorilske težnje in je Michelle večkrat govoril, da bi se rad ubil. Odvetniki Carterjeve so trdili, da ga je najprej skušala prepričati, naj ne dela neumnosti, pozneje pa naj bi odnehala in ubrala drugo taktiko.

Tožilstvo je predstavilo več deset SMS-sporočil, v katerih ga Carterjeva spodbuja, naj se ubije. "Obesi se, skoči s stolpnice, zabodi se, ne vem, veliko načinov je," mu je pisala dva tedna pred smrtjo, ko je bil na počitnicah s svojo družino. Fant se je 12. julija po prihodu domov zaprl v garažo, kjer naj bi se poskušal zadušiti.

Vmes mu je zmanjkalo poguma in je Carterjevi, s katero je bil ves čas povezan s telefonom, dejal, da ga je strah in da si je premislil. A dekle ga je pozvalo, naj se vrne v avtomobil in dokonča začeto. "Moraš to storiti, Conrad," je zapisala. In: "Vse, kar moraš storiti, je, da vžgeš motor, pa boš svoboden in srečen." Njegovo truplo so našli naslednji dan, skupaj s telefonom, na katerem so bila vsa sporočila. Po odkritju sporočil in javnemu ogorčenju so tožilci sestavili obtožnico.

Svoboda govora?
Odvetniki so trdili, da Carterjeve ne bi smeli obsoditi na zaporno kazen, češ da gre pri njenih sporočilih za ustavno zaščiteno svobodo govora. Poleg tega Massachusetts nima nobenega zakona proti spodbujanju k samomoru. Predlagali so pogojno kazen in zdravljenje v umobolnici, ker naj bi imela težave z anoreksijo, bulimijo in - tako kot Roy - z depresijo, dogodek, "splet groznih okoliščin", pa da iskreno obžaluje. Obramba je napovedala pritožbo na zaporno kazen, sodnik pa je njeno kazen odložil, dokler se pritožbe ne končajo.

Tožilstvo je zahtevalo od sedem do 12 let zapora, ker da je sprožila premišljeno namerno kampanjo, ki se je končala s smrtjo fanta, samo zato, da bi dobila pozornost in sočutje kot dekle samomorilca. "Končala je njegovo življenje, da bi izboljšala svojega. Ni ravnala odgovorno in ni pokazala nobenega obžalovanja," je dejal tožilec pred sodnikom. Pred izrekom kazni sta pričala tudi Royev oče, ki je dejal, da je njegova družina strta in da je bil njegov sin njegov najboljši prijatelj, ter Royeva sestra, tožilec pa je prebral izjavo Royeve mame, ki je zapisala, da ne mine en dan, da ne bi žalovala za sinom.

Bolestno iskanje pozornosti
Sodnik Lawrence Moniz se je pri odločitvi za zaporno kazen osredotočil na poziv Carterjeve pokojnemu, da se vrne v avto in dokonča začeto, ko je že prekinil izvajanje samomora in stopil iz avtomobila. Roy se je potem vrnil v vozilo in se ubil, česar brez poziva Carterjeve morda ne bi naredil. Moniz je menil, da "starost obtoženke, njena zrelost ali celo njena duševna bolezen niso imele kakega omembe vrednega vpliva na njena dejanja". Moniz je tudi mnenja, da je Carterjeva prek Royeve smrti iskala pozornost, in ji je ukazal, da se ne sme okoristiti s primerom prek medijskih nastopov ali uporabljati družabnih omrežij.

Razsodba je postavila sodni precedens, saj, kot je že omenjeno, v Massachusettsu ni zakona, ki bi kriminaliziral hujskanje k samomoru. Primer je tudi razklal javnost in stroko. Medtem, ko je večina Carterjevo označila za psihopatinjo, ki je s svojimi SMS-i Royu škodila tako, kot če bi sama pritisnila na sprožilec, pa jo je manjšina zagovarjala kot žrtev, ki bi jo morali zdraviti, ne pa zapreti za rešetke.

V bran tudi Knoxova
Med njenimi podpornicami je tudi Amanda Knox, ki je bila leta 2007 v Italiji obsojena umora svoje britanske sostanovalke, preden so jo leta 2015 oprostili. 30-letna Knoxova je v Los Angeles Timesu objavila komentar, v katerem je zapisala, da si Carterjeva zasluži sočutje in pomoč, ne pa zapora.

Pravni strokovnjaki se povečini strinjajo, da je kazen pravična. "Z njo se priznava, da gre za zmoten zločin, mladostniški zločin, zločin družabnih omrežij, spleta in edinstvenih dram najstnikov. Zasluži si kazen, a zadevo moraš postaviti v kontekst," je za New York Times dejala Nancy Gertner, nekdanja zvezna sodnica in predavateljica prava na Harvardu. "Ta kontekst vključuje pravno priznanje, da se možgani mladostnikov pri 17 letih še vedno razvijajo in da bi bil zapor za dekle s psihičnimi motnjami, kot je gospodična Carter, še posebej škodljiv."