Posebni odposlanec ZN-a in Arabske lige za Sirijo Kofi Annan, ki je 2. avgusta sporočil, da odstopa s položaja. Ob tem je obsodil
Posebni odposlanec ZN-a in Arabske lige za Sirijo Kofi Annan, ki je 2. avgusta sporočil, da odstopa s položaja. Ob tem je obsodil "militarizacijo konflikta" v Siriji in pomanjkanje enotnosti v Varnostnem svetu ZN-a glede sirskega konflikta. Na novinarski konferenci v Ženevi je pojasnil, da se je za odstop odločil zaradi nezadostne podpore mednarodne skupnosti. Foto: EPA
Sirija
Približno 150 opazovalcem, ki spremljajo dogajanje v državi, se mandat izteče 19. avgusta. Foto: EPA

Kot smo že poročali, naj bi bila v igri tri imena: nekdanji španski zunanji minister Miguel Angel Moratinos, nekdanji generalni sekretar zveze Nato v času vojn v BiH-u in na Kosovu Javier Solana ter alžirski zunanji minister Lakhdar Brahimi, ki naj bi veljal za favorita. Spomnimo: nekdanji odposlanec Arabske lige in ZN-a Kofi Annan je odstopil na začetku meseca, saj njegov načrt v šestih točkah za rešitev krize v Siriji po njegovih besedah ni dobil zadostne podpore v mednarodni skupnosti.

Annanov načrt v šestih točkah:
1. končanje nasilja,
2. politični dialog,
3. dostava humanitarne pomoči na območja, ki jih je 16 mesecev trajajoči konflikt v državi najbolj prizadel,
4. končanje nezakonitih pridržanj, 5. prosto gibanje za novinarje,
6. svoboda združevanja in pravica do mirnih protestov.

Ban Ki Mun za nadaljnjo navzočnost opazovalne misije v Siriji
Sicer pa naj bi na sestanku v Džidi spregovorili tudi o opazovalni misiji ZN-a v Siriji. Približno 150 opazovalcem, ki spremljajo dogajanje v državi, se mandat izteče 19. avgusta. Ob tem se je generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun v pismu Varnostnemu svetu ZN-a zavzel za ''prožno navzočnost Združenih narodov v Siriji'', čeprav na terenu niso izpolnjeni vsi pogoji.

"Učinkovita in prožna navzočnost ZN-a" v Siriji naj bi prispevala predvsem h končanju nasilja in podpori za dosego mirne rešitve. Hkrati pa bi omogočala konstruktivne odnose s sirskimi partnerji in nepristransko oceno razmer na terenu. Opazovalna misija v Siriji je imela aprila letos 300 članov. Sredi junija je misija prenehala izvajati obhode zaradi okrepitve nasilja.

Nesoglasje v Varnostnem svetu ZN-a, ZDA iščejo svojo pot
Varnostni svet ZN-a bo o prihodnosti opazovalne misije razpravljal v četrtek, a med članicami ni soglasja. ZDA so skeptične do nadaljevanja misije, Rusija ga podpira. Francija, ki trenutno predseduje Varnostnemu svetu, pa meni, da bodo opazovalci po koncu mandata odšli iz države.

Turčija in ZDA bi imeli delovno skupino za Sirijo
Prav tako velike sile v preteklosti niso našle soglasja glede sprejetja resolucije o Siriji, saj sta nanj vložili veto Kitajska in Rusija. ZDA očitno na vsak način želijo vzeti stvari v svoje roke. Tako se je ameriška državna sekretarka Hillary Clinton včeraj v Ankari s turškim kolegom Ahmetom Davutoglijem pogovarjala o podpori sirskim upornikom.

Še več. V primeru stopnjevanja krize v Siriji, če bi recimo režim sirskega predsednika Bašarja Al Asada uporabil kemično orožje, bi državi oblikovali posebne delovne skupine, ki bi nato koordinirale vojaški in politični odziv.