Razmere na Manusu opisujejo kot nevzdržne. Foto: Reuters
Razmere na Manusu opisujejo kot nevzdržne. Foto: Reuters
Leta 2014 je v center vdrlo več domačinov, ki so prosilce za azil pretepli. Foto: Reuters

Dogovor je bil sprejet na srečanju papuanskega premierja Petra O'Neilla in avstralskega ministra za priseljevanje Petra Duttona v Port Moresbyju. "Tako Papua Nova Gvineja (PNG) kot Avstralija se strinjata, da se center na otoku Manus zapre," je v izjavi sporočil O'Neill.

Je pa ob tem premier povedal, da se center, v katerem je trenutno nastanjenih 854 ljudi, še ne bo takoj zaprl. "Razpravlja se o več opcijah in kako se bodo implementirale," je povedal O'Neill. "Pomembno je, da se s tem procesom ne prehiteva, ampak se izvede na skrben način. Pri tem je treba upoštevati tako interese prebivalcev PNG-ja kot tudi dobrobit prosilcev za azil in beguncev."

Center neustaven
Papuansko vrhovno sodišče je aprila razsodilo, da je center za pridržanje prosilcev za azil in beguncev neustaven, saj krši 42. člen ustave, ki zagotavlja osebno svobodo. Sodišče je v razsodbi zapisalo, da bi se moralo storiti vse, da se naredi konec nezakonitemu pridržanju ljudi v tem centru. Papuanska ustava zagotavlja osebno svobodo vsem ljudem, razen v izjemnih primerih, kot so zločinska dejanja, nezakonito priseljevanje in karantena.

Leta 2014 je tamkajšnja vlada popravila 42. člen in dodala odstavek, da se lahko po dogovoru s tujo državo v PNG-ju zadržujejo tuji državljani, a je vrhovno sodišče razsodilo, da je ta amandma nezakonit, saj ne ustreza zahtevi po "spoštovanju pravic in dostojanstva človeštva". Dutton je takrat dejal, da bi lahko zapornike iz Manusa preselili na Nauru, kjer je še dovolj prostora. Gre za tisti center, ki se je v zadnjih tednih znašel pod drobnogledom zaradi številnih spolnih zlorab zapornikov, tudi otroških, nasilnih napadov nanje in samopoškodb, ki so si jih zadali obupani pridržanci.

Strikten avstralski ne pribežnikom
Avstralija pribežnike - večinoma gre za prišleke iz jugovzhodne Azije -, ki skušajo v čolnih doseči avstralsko obalo, lovi na morju, nato pa jih pošilja v centre za pridržanje v tujini, kot sta papuanski Manus in njegov ekvivalent v otoški državici Nauru. Celo tisti, za katere ugotovijo, da so legitimni begunci, ne smejo ostati v Avstraliji, s čimer ima ta država eno najstrožjih (kritiki pravijo rasističnih) zakonodaj na tem področju.

Dutton je dejal, da avstralska vlada že dalj časa sodeluje s papuansko vlado, da bi se Manus zaprl, pribežnike pa bi premestili. "Naše stališče, ki ga je znova potrdil tudi PNG, je, da ne bo nihče iz centra na Manusu nikdar dobil dovoljenja za bivanje v Avstraliji," je bil oster minister iz konservativne Liberalne stranke Avstralije (LPA).

Center na Manusu se je odprl pred 15 leti pod takratnim avstralskim premierjem Johnom Howardom, leta 2008 so ga formalno zaprli, a so ga leta 2012 z večjim valom prosilcev za azil znova odprli. Leta 2013 je Avstralija privolila, da PNG v zameno za obratovanje centra, ki ga vodi zasebni pogodbenik Broadspectrum, nameni 400 milijonov dolarjev pomoči, leta 2014 pa so v šotorišču izbruhnili hudi nemiri, ko je vanj vdrlo lokalno prebivalstvo.

Januarja lani se je nekaj zapornikov v znak protesta nad razmerami odločilo za gladovno stavko. Združeni narodi, Amnesty International in druge človekoljubne organizacije oba avstralska otoška begunska centra ostro kritizirajo, češ da se država otepa svojih odgovornosti do pribežnikov.